tag:blogger.com,1999:blog-32713551866083300352011-12-05T10:28:19.678ZVse kar se da napisati/razmišljati/analizirati/ugotavljati o Pimlicu. Da na maturi ne boste pogrnili.silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.comBlogger461100tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-58339360402461213892007-05-06T11:06:00.000Z2007-05-06T11:16:28.446ZTule je par naslovov za eseje, ki bi bilo lepo potrenirati pred jutrišnjim dnevom. <span style="font-weight: bold;">Toplo priporočam!<br /><br /><br /></span> <div class="Section1"> <p class="Style" style="margin: 0cm -2.8pt 0.0001pt 128.6pt; line-height: 17.25pt;"><b><i><span dragover="true" style="font-size:15;">a) Je bliž</span></i></b><b><i><span dragover="true" style="font-size:15;">ina lahko pretesna in zadušljiva? <o:p></o:p></span></i></b></p> <p class="Style" style="margin: 0.95pt -2.8pt 0.0001pt 3.05pt; line-height: 13.65pt;"><span dragover="true" style="font-size:11;">Po SSKJ beseda <i dragover="true">odnos </i>pomeni nekaj, kar obstaja med posamezniki ali skupinami, tudi nekaj, kar se kaže v ravnanju s kom, v vedenju do koga. Primerjate odnos med Nastjo in Matjažem ter Nastjo in Jonasom z odnosom med Terezo in Tomažem, Sabino in Tomažem ter Sabino in Franzem. Za koga je v posameznih parih bližina pretesna in zadušljiva? Zakaj? Katere osebe se zavedajo zadušljivosti odnosa, v katerem so, in kako to zadušljivost rešujejo? Opredelite se do naslovnega vprašanja in svoje mnenje podkrepite tako, , da se opredelite, katera od oseb vam je zaradi svojega ravnanja v odnosu najbližja. <o:p></o:p></span></p> <p class="Style" style="margin: 11.95pt 0.3pt 0.0001pt 3.05pt; line-height: 13.65pt;"><span style="font-size:11;">Pazite na jezik, slog in zgradbo svojega besedila. <o:p></o:p></span></p> <p class="Style" style="margin: 26.4pt 0.3pt 0.0001pt 40.25pt; line-height: 17.75pt;"><b><i><span style="font-size:15;">b) »</span></i></b><b style=""><i><span style="font-size:16;">Ljubezen</span></i></b><i><span style="font-size:16;"> </span></i><b><i><span style="font-size:15;">in telesna združitev sta dvoje povsem različnih stvari.« <o:p></o:p></span></i></b></p> <p class="Style" style="margin: 1.2pt 9.15pt 0.0001pt 5.7pt; line-height: 13.65pt;"><span style="font-size:11;">Tomaž iz Kunderovega romana <i>Neznosna lahkost bivanja </i>Terezi nenehno zagotavlja, da sta ljubezen in telesna združitev dvoje povsem različnih stvari. Kako Tomaž pojmuje ljubezen, zakaj Terezi nenehno ponavlja navedeno misel in s čim jo argumentira? Se Tereza z njim strinja? Predstavite dogodek, na osnovi katerega si Tereza ustvari mnenje o Tomaževi tezi. Opredelite se do naslovne trditve in razmišljajte, kdo iz Deklevovega <i>Pimlica </i>bi to stališče zagovarjal in kdo bi mu nasprotoval. <o:p></o:p></span></p> <p class="Style" style="margin: 11.75pt 0.3pt 0.0001pt 3.05pt; line-height: 13.65pt;"><span style="font-size:11;">Pazite na jezik, slog in zgradbo svojega besedila. <o:p></o:p></span></p> <p class="Style" style="margin: 26.6pt 0.3pt 0.0001pt 148.5pt; line-height: 17.25pt;"><b><i><span style="font-size:15;">e) Kategorično soglasje z bivanjem <o:p></o:p></span></i></b></p> <p class="Style" style="margin: 0.95pt 0.3pt 0.0001pt 4.05pt; line-height: 13.65pt;"><i><span style="font-size:11;">"Za vsemi evropskimi verovanji, pa naj bodo religiozna ali politična, stoji prvo poglavje Geneze, iz katerega sledi, da je bil svet ustvarjen, kot se šika, da je bivanje povsem </span></i><span style="font-size:11;">v </span><i><span style="font-size:11;">redu in da se torej velja še naprej razmnoževati. Imenujmo to temeljno verovanje kategorično soglasje z bivanjem. </span></i><span style="font-size:11;">" Kako vi razumete Kunderov pojem <i>kategoričnega soglasja z bivanjem? </i>Kaj po vašem mnenju predstavlja nasprotje tega pojma? Katere osebe iz <i>Neznosne lahkosti bivanja </i>in Deklevovega <i>Pimlica </i>izrazito označuje omenjeni pojem in katere njegovo nasprotje? Svoje mnenje podkrepite s konkretnimi dogodki iz romanov. Pa vi? Soglašate z bivanjem ali mu nasprotujete? <o:p></o:p></span></p> <p class="Style" style="margin: 12.2pt 0.3pt 0.0001pt 3.05pt; line-height: 13.65pt;"><span style="font-size:11;">Pazite na jezik, slog in zgradbo svojega besedila.</span></p><br /><p class="Style" style="margin: 12.2pt 0.1pt 0.0001pt 195.55pt; line-height: 18.2pt;"><b><i><span style="font-size:15;">č) </span></i></b><b style=""><i><span style="font-size:15;">V </span></i></b><b style=""><i><span style="font-size:14;">agoniji</span></i></b><i><span style="font-size:14;"> </span></i><b><i><span style="font-size:15;">ljubezni <o:p></o:p></span></i></b></p> <p class="Style" style="margin: 0.95pt 0.1pt 0.0001pt 3.05pt; line-height: 13.65pt;"><span style="font-size:11;">Bi lahko odnos med Nastjo in Matjažem ter Terezo in Tomažem imenovali ljubezenska agonija? Označite vse štiri protagoniste (česa se spominjajo, česa si želijo, kakšen je njihov odnos drug do drugega, do sebe, do ljubezni). Izberite in predstavite po en dogodek, značilen za odnos vsakega para, in svojo izbiro utemeljite. Pojasnite, zakaj je Nastjino in Matjaževo razhajanje dolgotrajno in boleče, zakaj je Terezino in Tomaževo približevanje/sobivanje prav takšno. Ovrednotite oba odnosa, ravnanje in ključne odločitve vseh štirih oseb. <o:p></o:p></span></p> <p class="Style" style="margin: 15.55pt 0.35pt 0.0001pt 2.8pt; line-height: 13.65pt;"><span style="font-size:11;">Pazite na jezik, slog in zgradbo svojega besedila.</span></p><br /><p class="Style" style="margin: 12.7pt 0.3pt 0.0001pt 116.15pt; line-height: 18pt;"><b><i><span style="font-size:15;">d) Einmal ist keinmal in kruljenje v črevesju <o:p></o:p></span></i></b></p> <p class="Style" style="margin: 0.7pt 9.15pt 0.0001pt 0cm; text-indent: 3.6pt; line-height: 13.65pt;"><i><span style="font-size:11;">"Tomaž je rojen iz rekla: einmal ist keinmal. Tereza se je rodila iz kruljenja </span></i><span style="font-size:11;">v <i>črevesju. </i>" Razložite kako se situaciji iz katerih sta se "rodila" oba protagonista Kunderovega romana, odražata na njunih osebnostih. Svojo razlago povežite z Nietzschejevim mitom o večnem vračanju in Terezino razklanost jo med dušo in telesom. S katerimi citati iz romana lahko podkrepite svojo razlago? Ali tudi glavni osebi Deklevovega <i>Pimlica </i>osebnostno določa naslovna situacija? Svoje mnenje utemeljite s predstavitvijo konkretnih dogodkov iz romana. Kakšen odnos zavzameta avtorja obeh romanov do svojih romanesknih junakov? Kako je to vplivalo na vaše doživljanje romanov? <o:p></o:p></span></p> <p class="Style" style="margin: 12.45pt 0.3pt 0.0001pt 1.4pt; line-height: 13.65pt;"><span style="font-size:11;">Pazite na jezik, slog in zgradbo svojega besedila. <o:p></o:p></span></p> </div> <span style=";font-family:&quot;;font-size:11;" > </span> <p class="Style" style="margin: 0cm 6.45pt 0.0001pt 119.5pt; line-height: 17.5pt;"><b><i><span style="font-size:15;"><o:p> </o:p></span></i></b></p> <p class="Style" style="margin: 0cm 6.45pt 0.0001pt 119.5pt; line-height: 17.5pt;"><b><i><span style="font-size:15;"><o:p> </o:p></span></i></b></p> <p class="Style" style="margin: 0cm 6.45pt 0.0001pt 119.5pt; line-height: 17.5pt;"><b><i><span style="font-size:15;">a) Je bližina lahko pretesna in zaduš/jiva? <o:p></o:p></span></i></b></p> <p class="Style" style="margin: 0.95pt 6.45pt 0.0001pt 1.2pt; line-height: 13.65pt;"><span style="font-size:11;">Po SSKJ beseda <i>odnos </i>pomeni nekaj, kar obstaja med posamezniki ali skupinami, tudi nekaj, kar se kaže v ravnanju s kom, v vedenju do koga. Primerjate odnos med Nastjo in Matjažem ter Nastjo in Jonasom z odnosom med Terezo in Tomažem, Sabino in Tomažem ter Sabino in Franzem. Za kogaje v posameznih parih bližina pretesna in zadušljiva? Zakaj? Katere osebe se zavedajo zadušljivosti odnosa, v katerem so, in kako to zadušljivost rešujejo? Opredelite se do naslovnega vprašanja in 'svoje mnenje podkrepite tako, da se opredelite, katera od oseb vamje zaradi svojega ravnanja v odnosu najbližja. <o:p></o:p></span></p> <p class="Style" style="margin: 12.7pt 6.5pt 0.0001pt 2.15pt; line-height: 13.65pt;"><span style="font-size:11;">Pazite na jezik, slog in zgradbo svojega besedila. <o:p></o:p></span></p> <p class="Style" style="margin: 24.7pt 6.45pt 0.0001pt 34.55pt; line-height: 17.75pt;"><b><i><span style="font-size:15;">b) "Ljubezen in telesna združitev sta dvoje povsem različnih stvari." <o:p></o:p></span></i></b></p> <p class="Style" style="margin: 0.95pt 12.9pt 0.0001pt 1.2pt; line-height: 13.65pt;"><span style="font-size:11;">Tomaž iz Kunderovega romana <i>Neznosna lahkost bivanja </i>Terezi nenehno zagotavlja, da sta ljubezen in telesna združitev dvoje povsem različnih stvari. Kako Tomaž pojmuje ljubezen, zakaj Terezi nenehno ponavlja navedeno misel in s čim jo argumentira? Se Tereza z njim strinja? Predstavite dogodek, na osnovi katerega si Tereza ustvari mnenje o Tomaževi tezi. Opredelite se do naslovne trditve in razmišljajte, kdo iz Deklevovega <i>Pimlica </i>bi to stališče zagovarjal in kdo bi mu nasprotoval. <o:p></o:p></span></p> <p class="Style" style="margin: 12.7pt 6.5pt 0.0001pt 2.6pt; line-height: 13.65pt;"><span style="font-size:11;">Pazite na jezik, slog in zgradbo svojega besedila. <o:p></o:p></span></p> <p class="Style" style="margin: 25.4pt 0.05pt 0.0001pt 144.9pt; line-height: 16.8pt;"><b><i><span style="font-size:15;">e) Kategorično soglasje z bivanjem <o:p></o:p></span></i></b></p> <p class="Style" style="margin: 0.95pt 0.05pt 0.0001pt 2.8pt; line-height: 13.9pt;"><i><span style="font-size:11;">"Za vsemi evropskimi verovanji, pa naj bodo religiozna ali politična, stoji prvo poglavje Geneze, iz katerega sledi, daje bil svet ustvarjen, kot se šika, daje bivanje povsem </span></i><span style=";font-family:Arial;font-size:9;" >v </span><i><span style="font-size:11;">redu in da se torej velja še naprej razmnoževati. Imenujmo to temeljno verovanje kategorično soglasje z bivanjem. </span></i><span style="font-size:11;">" Kako vi razumete Kunderov pojem <i>kategoričnega soglasja z bivanjem? </i>Kaj po vašem mnenju predstavlja nasprotje tega pojma? Katere osebe iz <i>Neznosne lahkosti bivanja </i>in Deklevovega <i>Pimlica </i>izrazito označuje omenjeni pojem in katere njegovo nasprotje? Svoje mnenje podkrepite s konkretnimi dogodki iz romanov. Pa vi? Soglašate z bivanjem ali mu nasprotujete? <o:p></o:p></span></p> <p class="Style" style="margin: 12.95pt 6.5pt 0.0001pt 2.6pt; line-height: 13.65pt;"><span style="font-size:11;">Pazite na jezik, slog in zgradbo svojega besedila. <o:p></o:p></span></p> <p class="Style"><span style="font-size:11;"><o:p> </o:p></span></p><p class="Style">Tukaj pa še par navodil, ki smo jih mi dobili v šoli (lepo za pogledat):<br /><span style="font-size:11;"><o:p></o:p></span></p> <a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://4.bp.blogspot.com/_M0o7culr2vo/Rj24gqFqnUI/AAAAAAAAAQU/DWUEpr6VX4E/s1600-h/May_06_001.jpg"><img dragover="true" style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer;" src="http://4.bp.blogspot.com/_M0o7culr2vo/Rj24gqFqnUI/AAAAAAAAAQU/DWUEpr6VX4E/s320/May_06_001.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5061404427427683650" border="0" /></a><br /><br /><br /><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://4.bp.blogspot.com/_M0o7culr2vo/Rj24vqFqnVI/AAAAAAAAAQc/geKGzVRpd1Y/s1600-h/May_06_002.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer;" src="http://4.bp.blogspot.com/_M0o7culr2vo/Rj24vqFqnVI/AAAAAAAAAQc/geKGzVRpd1Y/s320/May_06_002.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5061404685125721426" border="0" /></a><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-5833936040246121389?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-51893917160335122852007-05-02T19:28:00.000Z2007-05-02T19:34:32.281Z<p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt; font-style: italic;font-family:arial;"><span style=";font-size:100%;color:black;" >Vprašanje:</span></p><p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt;font-family:arial;"><span style=";font-size:100%;color:black;" ><br /></span></p><p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt;font-family:arial;"><span style="font-size:100%;"><u><span style="color:black;">Za nalogo sem dobil napisati esej in ga predstaviti razredu z naslovom " pimlico in Pimlico ". V njem moram izpostaviti 3 probleme in se osredotočiti na bivanjsko<o:p></o:p></span></u></span></p> <p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt;font-family:arial;"><span style="font-size:100%;"><u><span style="color:black;">problematiko.</span></u></span></p><p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt; font-family: arial; font-style: italic;"><span style="font-size:100%;"><br /></span></p><p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt; text-align: right;font-family:arial;"><span style="font-size:100%;"><u><span style="color:black;"><span style="font-style: italic;">Miha</span><br /></span></u></span></p><span style="font-size:100%;"><br /></span><p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt;font-family:arial;"><span style="font-size:100%;"><br /></span></p><p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt; font-style: italic; font-family: arial;"><span style="font-size:100%;">Odgovor:</span></p><span style="font-size:100%;"><br /></span><p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt;font-family:arial;"><span style="font-size:100%;"><br /></span></p><p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt;font-family:arial;"><span style="font-size:100%;"><u><span style="color:black;"><o:p></o:p></span></u></span></p> <p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt;font-family:arial;"><span style="font-size:100%;color:black;"><o:p> </o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt; text-align: center;font-family:arial;" align="center"><span style="font-size:100%;color:black;">"pimlico in Pimlico"<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt; text-align: center;font-family:arial;" align="center"><span style="font-size:100%;color:black;"><o:p> </o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt;font-family:arial;"><span style="font-size:100%;color:black;">V uvodu bi napisala, da je začetnik eksistencializma Kiekeraard, da ga je Sartre nadgradil z idejo, da je človek eksistenca pred esenco - obstoj pred svojim bistvom. Človek živi, vendar pa mora svoje bivanje kar naprej osmišljevati. Ko smisla bivanja več ne najde, se znajde v eksistencialni stiski. Poleg tega k človekovemu bistvu spada tudi odnos. Dokler je samo substanca brez odnosa, še ni človek. <o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt;font-family:arial;"><span style="font-size:100%;color:black;"><o:p> </o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt;font-family:arial;"><span style="font-size:100%;color:black;">V jedru bi napisala, da je v Pimlicu izpostavljenih več eksistencialnih problemov. <o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt;font-family:arial;"><span style="font-size:100%;color:black;">Prvi je Matjaževa zaverovanost v hipijevsko gibanje in preteklost in zato nezmožnost živeti v sedanjosti. <o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt;font-family:arial;"><span style="font-size:100%;color:black;"><o:p> </o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt;font-family:arial;"><span style="font-size:100%;color:black;">Drugi je Matjažev alkoholizem: je pasivni upornik, z opajanjem beži pred osamljenostjo in nerazumevanjem, pred občutkom neljubljenosti.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt;font-family:arial;"><span style="font-size:100%;color:black;"><o:p> </o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt;font-family:arial;"><span style="font-size:100%;color:black;">Tretji je, da se razkraja Matjažev odnos z Nastjo. Nastjo zelo dobro pozna, ima jo rad, a ve, da bi se moral za nadaljevanje odnosa spremeniti. Raje pusti, da ljubezen nadse prikliče krvnike in rablje. <o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt;font-family:arial;"><span style="font-size:100%;color:black;"><o:p> </o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt;font-family:arial;"><span style="font-size:100%;color:black;">Beseda "pimlico" ima več pomenov. <o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt;font-family:arial;"><span style="font-size:100%;color:black;"><o:p> </o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt;font-family:arial;"><span style="font-size:100%;color:black;">Prvi je, da je to železniška postaja v Londonu. Tam sta izstopila Nastja in Matjaž, ko sta si šla gledat razstavo Maxa Ernsta v Tate Gallery. Na koncu romana se tam zopet vsi srečajo, a ima drugačen pomen; srečajo se v drugem času, ki jih je postaral. Pimlico je takrat u</span><span style=";font-size:100%;" >topija, kraj, ki ga v resnici ni več, Matjaž pa tudi Nastja spoznata, da vrnitev nazaj v nedolžnost sveta ni več mogoča.</span><span style="font-size:100%;color:black;"><o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt;font-family:arial;"><span style="font-size:100%;color:black;"><o:p> </o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt;font-family:arial;"><span style="font-size:100%;color:black;">Drugi je, da je simbol ustavljenega časa, bližine, ki ne utesnjuje, ko sta čas in prostor eno, simbol medsebojne pripadnosti.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt;font-family:arial;"><span style="font-size:100%;color:black;"><o:p> </o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt;font-family:arial;"><span style="font-size:100%;color:black;">Tretji je, da je pimlico simbol ljubezni in upanja na možnost novega začetka.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt;font-family:arial;"><span style="font-size:100%;color:black;"><o:p> </o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt;font-family:arial;"><span style="font-size:100%;color:black;">V zaključku bi napisala, da je osrednji motiv razhajanje para, ki ga vseskozi pesti pomanjkanje komunikacije in da pimlico preraste iz železniške postaje preko simbola ljubezni in odtujenosti v simbol srečevanja.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt;font-family:arial;"><span style="font-size:100%;color:black;"><o:p> </o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt;font-family:arial;"><span style="font-size:100%;color:black;">_________________________________________________________________________<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt;font-family:arial;"><span style="font-size:100%;color:black;"><o:p> </o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt;font-family:arial;"><span style="font-size:100%;color:black;">V zaključku, kakor tudi v uvodu, imaš prostor tudi za osebna razmišljanja. To, kar sem napisala jaz, je samo ena od možnosti.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt; font-family: arial;"><span style="font-size:100%;color:black;"><o:p> </o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt; font-family: arial;"><span style="font-size:100%;color:black;">V veliko pomoč pri razlaganju simbolov ipd. ti je lahko knjižica <b style="">Esej na maturi 2007,</b> avtorjev Ane Jesenovec, Milana Dekleve, …, ki jo je izdala Mladinska knjiga leta 2006.</span></p><span style="font-size:100%;"><br /></span><p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt; font-family: arial;"><span style="font-size:100%;"><br /></span></p><p class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0.9pt 0.0001pt 13.85pt; text-align: right;font-family:arial;"><span style="font-style: italic;font-size:100%;" >Irena P.</span><span style="font-size:100%;"><br /></span><span style="font-size:100%;color:black;"><o:p></o:p></span></p><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-5189391716033512285?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-34536096781124337152007-05-02T15:50:00.001Z2010-10-09T07:01:21.295Z<p align="justify"><span style=";font-family:Trebuchet MS;font-size:100%;">NAVODILA:</span></p><ul><li>ljubezen načeloma poznamo vsi: lepo je ko se rojeva in trpimo ko umira</li><li>predstavite glavni osebi Deklevovega romana Pimlico in kronologijo njune ljubezni</li><li>razčlenite vzroke in posledice propada njune zveze</li><li>kdaj točno se Nastja odloči, da bo zvezo končala in kakšno vlogo ima pri tem Matjažev oče Andrej</li><li>opredelite se do Nastjinega ravnanja</li><li>kakšna bi bila po vašem mnenju njuna zveza v prihodnosti, če bi se nadaljevala<br /></li></ul><p align="justify"><span style=";font-family:Trebuchet MS;font-size:100%;"><br /></span></p><p align="justify"><span style=";font-family:Trebuchet MS;font-size:100%;">Ljubezen načeloma poznamo vsi, vendar si nismo enotni, kaj ta beseda pomeni. Nekaterim najvišje in najlepše čustvo, drugim silo, zaradi katere obstaja svet, tretjim predstavlja zgolj telesno privlačnost in spolni odnos, četrtim zgolj kemijsko delovanje narave, nekateri pa pravijo celo, da je Bog ljubezen. Trenutki, ko se ljubezen poraja, so res lepi. Neprestano misliš na osebo, ki ti je všeč in si zamišljaš prihodnost z njo. Toda skok od zaljubljenosti do ljubezni je boleč, saj je treba temeljito pogledati vase, poiskati svoje pomanjkljivosti in sprejeti partnerjeve. Seveda pa ni dovolj, če se samo eden trudi. Beseda relativno pomeni odnosno in relacija med dvema osebama je odnos. Ko pa ni več nikakršne relacije, ko je odtujenost, pa o odnosu ne moremo več govoriti. Prav to se je zgodilo z Matjažem in Nastjo, ki sta glavni osebi Deklevovega romana Pimlico.</span><br /></p> <p align="justify"><span style=";font-family:Trebuchet MS;font-size:100%;">Nastja je predavateljica na akademiji in ima svoj poklic resnično rada ter v svojem delu uživa. Študirala je v Rimu in v Parizu, potuje in se navdušuje. Njen dolgoletni partner je Matjaž Godec, kantavtor, ki meni, da je že v letih in poskuša s pogovori z otroki zadržati svojo bežečo mladost. Oba hrepenita po ljubezni, a nobeno od njunih ljubljenj ni privedlo do spočetja, kar pa Nastjo navdaja z žalostjo, saj si zelo želi otrok. Ta intuitivna in hipersenzibilna umetnica sovraži Matjažev alkoholizem, ki ga ubija, v nasprotju z njim zna dobro izkoristiti čas. Zaradi njunega umirajočega odnosa jo navdajajta panika in samota. Ta vitka, a kljub temu krepka ženska iskrečih oči nedoločljive barve, s čutnimi in intelektualnimi potezami obraza Matjažu ne bo odpustila, da jo je zapustil. Matjaž se tega zaveda. Ve, da jo bo odrinil od sebe zaradi svoje "luftarske" neodgovornosti in "kretenskih" popivanj, s katerimi se uničuje, ampak nikoli ne uničuje svojega glasbila ali glasbe. Tudi on ima napade panike in se čuti zapuščenega, večkrat se spomni svojih bivših deklet, Barbare in Mojce, kakor se tudi Nastja spominja bivšega fanta Jana. Nastja je redno zaposlena na akademiji in prejema plačo, Matjaž pa ni bil zaposlen nikoli in živi od honorarjev. Skladno z njegovim prekomernim pitjem in kajenjem grejo trma, kujavost, cepetavost in otročje obnašanje. Še vedno živi v šestdesetih letih, v dobi hipijev in se približno tako tudi oblači, seveda manj vpadljivo, a zagotovo ne elegantno. Brije se neredno, vse to pa daje vtis človeka, v katerem je nekaj dekadentnega, njegov stil in moč in za življenje sta v intuitivnem odstopanju od pravil. </span><br /></p> <p align="justify"><span style=";font-family:Trebuchet MS;font-size:100%;">Obema pa je skupno, da cenita umetnost, ne gledata je skozi prizmo zaslužka ni denarja, koliko sta stara, ni mogoče povsem natančno določiti, prav tako ne izvemo, kje in kdaj sta se spoznala. Vsekakor je za oba pomembno to, kar se je dogajalo na grških otokih, ko sta ko sta bila mlada in se je njuna ljubezen kazala v najveličastnejši in najlepši, najbolj doživeti podobi. Za Nastjo je pomemben tudi spomin iz Londona, ko sta z Matjažem izstopila na postaji Pimlico in je občutila, da mu pripada. Nato pa sta se vedno bolj odtujevala, dokler se nista dokončno razšla.</span><br /></p> <p align="justify"><span style=";font-family:Trebuchet MS;font-size:100%;">Za razpad zveze je odločilnih več dejavnikov. Seveda je najbolj očitna Matjaževa odvisnost od alkohola, vendar ni samo to. Kot osebnostima jima je skupna le ljubezen do umetnosti in ustvarjanja, v vsem drugem pa se njuni poti križata. Ona je vitalistična, polna idej, navdiha in volje do dela, svojim študentom želi dati kar največ. Je ženska "akcije", ustvarjalka in živi za sedanjost. Seveda se spominja dogodkov iz preteklosti, vendar ve, da ni mogoče "dvakrat stopiti v isti reko".</span></p> <p align="justify"><span style=";font-family:Trebuchet MS;font-size:100%;">Matjaž pa ustvarja tudi zato, ker mu začne primanjkovati denarja. Večino časa preživi po barih, kjer klepeta s svojimi pivskimi bratci ali pa se zaradi negotovega odnosa z Nastjo spogleduje z mladimi ženskami. Ve, da bi Nastja ostala z njim, če bi se spremenil, če bi opustil svoje slabe navade in razvade, vendar se mu to zdi pretežko. Nastja še nekaj časa brezvoljno vztraja ob njem, a hkrati v njeno zorno polje vstopata Mitja in nadarjeni študent Jonas. Poleg tega se Matjaž nostalgično zateka v preteklost in to mu ne dovoljuje, da bi živel za sedanjost in mislil za prihodnost. </span><br /></p> <p align="justify"><span style=";font-family:Trebuchet MS;font-size:100%;">Ko je Nastja našla Matjaža zopet pijanega in neurejenega (po snemanju) ob treznem in urejenem Mitji, se je nenadoma odločila, da se s tečnim Matjažem ne bo več ukvarjala. Seveda je k temu pripomogel tudi njegov odziv "Ej, mama, nobenega vzroka nimaš, da vpiješ, nisem noseč," na njen očitek da se zopet naliva.</span><br /></p> <p align="justify"><span style=";font-family:Trebuchet MS;font-size:100%;">Nastja se je po odločitvi, da zapusti Matjaža, počutila precej izgubljeno in žalostno, zato je šla k Andreju, Matjaževemu očetu, ker se je želela pogovoriti. Potožila mu je, kako ji je in rekla, da ljubezen ni spopad, ki se konča s porazom, Andrej pa se s tem ni strinjal in ji tako povedal, da je treba bitko končati. Nastja je tedaj zaznala, da je čas zvezo končati in se je počutila svobodni, vendar pa je dušo zajelo občuje minevanja in odsotnosti. </span><br /></p> <p align="justify"><span style=";font-family:Trebuchet MS;font-size:100%;">Posledice njunega razhoda pa so, da je Nastja spala z Mitjo in sta z Jonasom postala par, Matjažu pa so ostale pesmi, pijača in svoboda. </span><br /></p> <p align="justify"><span style=";font-family:Trebuchet MS;font-size:100%;">Mislim, da je Nastja s tem, ko je pustila Matjaža, storila prav, prav tako me ne moti, da je šla z Jonasom, všeč pa mi ni njena "avantura" z Mitjem, saj se mi zdi, da se tukaj posti nadvladati Mitjevim vabilom in namigovanjem.</span><br /></p> <p align="justify"><span style=";font-family:Trebuchet MS;font-size:100%;">Menim, da bi bila njuna zveza v prihodnosti obsojena na vegetiranje in neuspeh, saj se Matjaž ni bil pripravljen spremeniti, Nastja pa ne več prilagajati in vztrajati. Mislim, da v zvezi, ki ne osrečuje in se partnerja ne trudita, da bi bila uspešna in srečna, nima smisla vztrajati, sicer pa takšna zveza slej ko prej razpade. Za Matjaža in Nastjo je bilo lažje, saj nista imela otrok in tako ne skupne odgovornosti. Verjamem, da smo ljudje srečni le, če svoje napake odkrivamo in jih skušamo popraviti ter znamo odpuščati, saj smo vsi le nepopolna človeška bitja.</span></p><p style="text-align: left;"><br /></p><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-3453609678112433715?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-35001889875116501632007-05-01T17:08:00.000Z2007-05-01T17:42:50.982Z...bo odprt kmalu oz. ko dopolnim svoje zapiske/obnovo.<br /><br />Zakaj to pišem? Ker mam samo polovico, karkoli drugega bi pa vas prosil!<br /><br />Ajde, ne bo vam žal, zdaj 6 dni pred esejem stisnimo (beri: pošlji svoje obnove!!!)! :D<br /><br /><br /><span style="font-weight: bold; color: rgb(255, 0, 0);font-size:130%;" >UPDATE:</span><br /><br />Blog sem kljub primanjkljaju gradiva odprl, sem predobra duša.<br />Najdete pa ga <a href="http://neznosnalahkostbivanja.blogspot.com/">tukaj (klik!)</a><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-3500188987511650163?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-61691561353180890612007-04-28T13:27:00.000Z2007-04-28T13:31:21.169ZPar koristnih linkov, če jih že niste prej odkrili:<br /><br />- <a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Pimlico">Pimlico na Wikipediji</a><br />- <a href="http://www.dijaski.net/forum/index.php/topic,1434.from1173730351.html#new">debata</a> na dijaski.net forumu (na katerem lahko celo preberete cel esej <span style="font-style: italic;">tinaj</span>e)<div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-6169156135318089061?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-35306500618579793982007-04-28T12:59:00.000Z2007-04-28T13:05:28.595ZOK, Google Analytics mi sporoča, da to zadevo od bloga celo nekdo bere oziroma bolje rečeno, radi se "učite" z mojega bloga. Saj nimam nič proti, kvečjemu hvaležen sem vam za to, ampak upal sem pa vseeno, da bomo kaj sodelovali.<br /><br />Torej, ponovno vas pozivam, če imate kakršnekoli zapiske, spise, eseje, domače naloge, slike, video-posnetke (?!), ki se vam zdijo celo z najbolj absurdnega kota koristni, jih le pošljite, in (če boste tako zahtevali) pod anonimnim imenom celo objavili. Bliža se ta esej - zakaj se ne bi vsi izkazali...<br /><br />Le pogumno...: silvok@gmail.com :)<br /><br /><br />P.S.: Če ima kdo zapiske (bolje rečeno obnovo) Neznosne lahkosti bivanja, se prav tako priporočam, pa bomo objavili še eno stran, namenjeno samo tisti knjigi.<div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-3530650061857979398?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-6637790811039138172007-04-20T18:52:00.000Z2007-04-20T18:53:51.396Z<div style="text-align: center;"><b style=""><u><span dragover="true" style="">29. KO JE VLAK ZAPELJAL NA POSTAJO IN PRIČEL ZAVIRATI<o:p></o:p></span></u></b></div> <p class="MsoNormal"><span style=""><o:p> </o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Tretjeosebni pripovedovalec, dogajalni čas: neznan, dogajalni kraj: podzemna postaja Pimlico<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Pripovedovalec govori o ženski srednjih let, in po podrobnem opisu vemo, da gre za Nastjo, ki se pelje s podzemno železnico proti Pimlicu. Spremlja jo vidno mlajši, postaven (skorajda deček) moški, ki daje dokaj umetniški/boemski vtis. Ugotovimo, da je to Jonas. Prerekata (prerekanje v najmilejši možni obliki) se o tem, da sta stopila na napa</span><span dragover="true" style="">čen vlak in da to ni njuna cilja postaja. No, Nastja ga vendarle prepriča, da ima ona prav in naj ji le zaupa.<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Do sem se bralcu (vsaj meni) zdi, kot da je to sploh prvi odlomek tega romana oz. kot da ga je že v tej knjigi prebral, le da so tokrat moške vloge zamenjane – prej jo je spremljal Matjaž. Ugotovimo, da je situacija sicer res ista, ampak tokrat se to dogaja z Jonasom, kakor se je to dogajalo nekoč z Matjažem.</span><span dragover="true" style=""> <o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">In glej ga zlomka, na podzemni postaji vidi Nastja Matjaža, opisanega kot petdesetletnega možakarja z dolgimi lasmi, obtolčenega, zapuščenega, s steklenico in cigareti. Nastja ga ogovori, on pa vzame v roke kitaro in začne nanjo igrati. Takoj postane ves mladosten ob nostalgičnih zvokih. Nastja z Jonasom nadaljuje svojo pot do Tate Gallery oz. do stopnic, da se povzpneta iz postaje.<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">A glej ga zlomka drugič, tam srečata Mitjo in Evo, vsa</span><span dragover="true" style=""> urejena po zadnji modi.<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">In potem… sledi tako zanimiv dogodek, ki ga je meni tako zelo težko opisati… konec romana prepuščam vam. :)</span></p><p dragover="true" class="MsoNormal"><br /><span style=""><o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span style=""><a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Ezra_Pound">Ezra Pound</a> - </span><span style="" lang="EN-GB">Ezra Weston Loomis Pound</span><span dragover="true" lang="EN-GB"> (October 30, 1885 – November 1, 1972) was an American expatriate poet, musician, and critic who was a major figure of the Modernist movement in early-to mid- 20th century poetry. He was the driving force behind several Modernist movements, notably Imagism and V</span><span dragover="true" lang="EN-GB">orticism.</span></p><p dragover="true" class="MsoNormal"><br /></p><p dragover="true" class="MsoNormal"><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/27/Pound.jpg"><img dragover="true" style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 222px; height: 289px;" src="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/27/Pound.jpg" alt="" border="0" /></a><span style=""><o:p></o:p></span></p><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-663779081103913817?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-52886861952992042122007-04-20T18:31:00.000Z2007-04-20T18:32:59.996Z<p class="MsoNormal" style="text-align: center;" align="center"><b style=""><u><span style="">28. DNEVNIK IN DRUGE NEJASNOSTI<o:p></o:p></span></u></b></p><p class="MsoNormal" style="text-align: center;" align="center"><br /><b style=""><u><span style=""><o:p></o:p></span></u></b></p> <span style="text-decoration: underline;"><span style="font-weight: bold;"></span></span> <p class="MsoNormal"><span style="">Mitjev dnevniški zapis:<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">19.06. – Mitja se takoj pohvali, da jo je vendarle dobil, ampak seks je bil nekaj srednjega. Prizna, da je bila tudi njegova krivda, kajti pravi, da je bil predolgo v pozicijski igri. Opazil je tudi, da se je ljubila na čuden način, kot da je bila ves čas odsotna. Bega ga tudi njen odhod, ki pravi, da je bil kot, da se ni dotaknila tal in je stopila čezenj. Sprašuje se čemu? Da se vrne Matjažu?<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">20.06. – Zbudil se je z mislijo na modrooko nimfico iz Prešerna.<br />Ta sam stavek pove o Mitji čisto vse! Mitja je čisto nasprotje glavnih oseb tega romana.<o:p></o:p></span></p><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-5288686195299204212?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-82194979583242371502007-04-20T18:21:00.000Z2007-04-20T18:24:04.405Z<div style="text-align: center;"><b style=""><u><span dragover="true" style="text-transform: uppercase;">27. kamnita ženskA<br /><o:p></o:p></span></u></b></div> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span style="text-transform: uppercase;"><br /></span></p><p dragover="true" class="MsoNormal"><span style="text-transform: uppercase;">N</span><span style="">astjina perspektiva, isti dan – koncertni večer</span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Nastja razume šalo <i dragover="true" style="">o krvavem čaju in prebodenem jeziku</i> na njen račun, ki jo je Matjaž izpustil pred vsemi. Zdaj ve, da se ga je »odvadila« da več ni odvisna od njega, da lahko zaživi samostojno. Ve, da je to eden izmed njegovih zadnjih albumov in da je aplavz le vljudnostna gesta. Vstane in se odpravi iz dvorane. Za njo pride Mitja in ji ponudi pijačo (ki ji prija). Nastja se znova spominja ljubezenskih trenutkov z Matjažem na enem izmed Jadranskih otokov, in ob tej misli se nasloni na Mitjo in ga celo stisne.</span><span dragover="true" style=""> <o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Misli ji tečejo k očetu in k kiparstvu ter zadevam, katerim ne sledim najbolje. <o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Skratka, sledi dobro flirtanje in dvorjenje Mitje, ki poskuša izpeljati svojo taktiko večera in speljati Nastjo v posteljo. V tem trenutku Nastja občuduje Mitjino zmožnost prilagajanja okolju.<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Nato odide z Mitjem peš k njemu domov (Rožna Dolina). Mitja spusti romantično jazz muziko. In potem nastopi seks, v katerega sicer prva privoli Nastja, a na tak način, kot da ji je to dolžnost, za katero bi rada, da čim prej mine.<br />In resnično hitro mine (vsaj napisano je takole), Nastja se hitro, ne ozirajoč se na Mitjo, odpravi iz stanovanja, kjer se že dela jutro.<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Na ulici sreča Andreja, in mu prizna, da je spala dvaindva</span><span dragover="true" style="">jset let (toliko je očitno bila v zvezi z Matjažem) ter da sta z Matjažem dokončno narazen.<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Ko se vzpenja proti Matjaževem stanovanju jo ne obremenjuje čisto nič več, gor se odpravlja samo (!) po še nekaj »ljubih nevrednosti«.<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span style=""><a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Chet_Baker">Chet Baker</a> – ameriški jazz muzikant</span></p><p dragover="true" class="MsoNormal"><br /></p><p dragover="true" class="MsoNormal"><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://www.birdwatchersdigest.com/blog/uploaded_images/LIVE%20AT%20RONNIE%20SCOTTS%20Chet%20Baker-730275.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 247px; height: 311px;" src="http://www.birdwatchersdigest.com/blog/uploaded_images/LIVE%20AT%20RONNIE%20SCOTTS%20Chet%20Baker-730275.jpg" alt="" border="0" /></a></p><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-8219497958324237150?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-6565351320730895012007-04-20T17:47:00.000Z2007-04-20T17:54:40.661ZGa. Irena Florjančič, prof. na Gimnaziji Škofja Loka, je napisala predstavitev oseb in odnosi med njimi v kratkih alinejah. Gradivo pa lahko najdete <a href="http://www.s-gimsl.kr.edus.si/gradiva/slj/irenaf_matjaz.doc">tukaj</a> (doc. - za dol poteg) ali <a href="http://209.85.135.104/search?q=cache:yab62gWUODcJ:www.s-gimsl.kr.edus.si/gradiva/slj/irenaf_matjaz.doc+fud%C5%BEijama&hl=sl&amp;amp;ct=clnk&cd=9&amp;gl=si&client=firefox-a">tukaj</a> (v HTML obliki). Priporočam (še posebej dobro za domače naloge ali podobne zadeve)!<br /><br /><br /><br /><br /><span style="font-size:78%;">To gradivo ni bilo odobreno s strani avtorice. Poskusil sem stopiti v kontakt z njo preko e-pošte, vendar je le-ta meni neznana (oz. je nisem našel na Googlu). V primeru pritožbe s strani avtorice, bo ta post odstranjen v najkrajšem možnem času.</span><br /><span style="text-decoration: underline;"></span><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-656535132073089501?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-66615061859665064252007-04-20T17:42:00.000Z2007-04-20T18:24:30.517Z<p class="MsoNormal" style="text-align: center;" align="center"><b style=""><span style="">26. DRSALNI POLJUB<o:p><br /></o:p></span></b></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Matjaževa perspektiva, dogajalni čas: še vedno isti dan, dan koncerta<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Matjaž konča svoj koncert, s katerim še naprosi publiko, da kupi njegov najnovejši album. Publika je bila srednje navdušena. Čutil je tudi, da je bila Nastja v dvorani, zdaj čuti, da je zdaj več ni.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Vrne se v svojo sobico, da spije še malo viskija, novega, tokrat Johnnie Walker - Black Label. Pije tako dolgo, dokler mu slabost ne šine direkt v glavo, zato potrebuje svež zrak in odpre okno. V tem trenutku mu pride čestitat Eva za dober nastop. Potem gresta zunaj na eno pijačo. Na poti srečata Mitja in Nastjo a nadaljujeta svojo pot do Evinih prijateljev. Tam si na dušek spije eno pivo, a je še vedno žejen – takoj zatem spet pride <i style="">bradač</i>, in mu prinese novega Jack Danielsa (vštet v honorar). <o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Potem Matjaž nekaj »straši« s svojo kitaro pred Evinimi vrstniki, dokler ga Eva nima dovolj. V tem trenutku vidi Nastjo.</span></p><p class="MsoNormal"><br /><span style=""><o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style=""><a href="http://www.google.si/search?q=jesih&ie=utf-8&amp;amp;oe=utf-8&aq=t&amp;rls=org.mozilla:en-US:official&amp;client=firefox-a">Jesih</a><o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style=""><a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Leonard_cohen">Leonard Cohen</a> – poet, novelist, pevec in pesnik<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Fudžijama - <a href="http://www2.arnes.si/%7Ejkozuh/vulkani.htm">vulkan</a><o:p></o:p></span></p><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-6661506185966506425?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-60095330493158711952007-04-20T17:18:00.000Z2007-04-20T17:29:45.013Z<p class="MsoNormal" style="text-align: center;" align="center"><b style=""><span style="">25. NAGA KAČA SVET OBRAČA<o:p></o:p></span></b><br /><span style=""><o:p> </o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Nastjina perspektiva, čas dogajanja: isti dan, dan koncerta<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Če sem prav razumel, se prizor prične z Nastjinimi mislimi o tem, kako Mitja samo čaka, da bo zgrabil Nastjo za sočutje, ker se z Matjažem ne razumeta. Ampak ona se ne da. Tudi on se ne da – s nekaj besedami jo spravi v neroden, nervozen položaj in se počuti stisnjeno. Na koncu koncev jo razjezi, a vendar še vedno z obljubo, da bo to za njiju ena dolga noč.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Prispe (kje je Mitja, ne vem) do dvorišča kluba, kjer Matjaž igra in se počasi z ostalimi mladimi obiskovalci (študenti) odprav noter, kjer Matjaž že morda igra. Notri vendarle opazi Mitjo, ki se že pogovarja z mlado punco. <o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Ko začne Matjaž peti svojo pesem V narečju ljubljenja je čivknil šepav trubadur, se Nastja zave, da jo je Matjaž že odpikal, da se on pripravlja na samostojnost. Ve, da te pesmi še ni slišala, da je ne pozna, a kmalu ji je jasno, da je ta pesem zelo stara, a vendarle njej še neznana: <o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style="text-align: center;" align="center"><span style="">»…mnogo starejša od najine ljubezni, Matjaž je postal <i style="">krvoses</i> preteklosti, ogledalo, v katerem je zamrznila slika večne <i style="">preživelosti</i>, …«<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style=""><o:p> </o:p></span> </p><span style=""><o:p></o:p></span> <p class="MsoNormal"><span style="">Pitijski odgovor – <a href="http://www.enigmatko.com/Klub_kriz1/zgodovina.html">Pitija</a> (več <a href="http://ro.zrsss.si/projekti/medanticnimibogovi/religije/grska.htm">tu</a>) je bila prerokinja v Apolonovem svetišču v antičnih Delfih, ki je dajala uganke oz. dvoumne, nerazumljive, skrivnostne odgovore (za tiste, ki so prišli po nasvet)<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style=""><a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Bach">Bach</a>ove korale<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style=""><a href="http://www2.blogger.com/andre%20breton">Breton</a>ovi manifesti - <a href="http://www.tcf.ua.edu/courses/Jbutler/T340/SurManifesto/ManifestoOfSurrealism.htm">Manifest o surrealizmu</a> <o:p></o:p></span></p><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-6009533049315871195?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-66672746333583402802007-04-20T16:45:00.000Z2007-04-20T16:51:25.315Z<div style="text-align: center;"><b style=""><u><span dragover="true" style="">24. KDO NEKI SEDI PRVOOSEBNO<o:p></o:p></span></u></b></div><br /> <p class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Matjaževa perspektiva, dogajalni čas: na dan koncerta<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Matjaž se pripravlja na svoj nastop v svoji sobici za odrom, in se pritožuje, kakšni nesposobneži so mu obljubljali perfekten zvok. Na koncu koncev sta mu na pomoč priskočila Edi in Miha.<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span style="">Nato Matjažu pobegnejo misli nazaj na Nastjo, na njun</span><span dragover="true" style="">o ljubezen in na to, da je on pravzaprav star in ne ve, zakaj se sploh podi za mladimi dekleti. To je jasno razvidno iz tega citata: <o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style="text-align: center;" align="center"><span dragover="true" style="">»Vem, vem, zastonj se plazim za mladoletnicami, čas je otrok v peskovniku in kralj na prestolu, vedno zahteva <i style="">vse</i>, nikdar nisem bil in ne bom guru, moja senca se daljša, mladost <i style="">drugih</i> ni <i style="">nalezljiva</i>, ne morem se je <i style="">navzeti</i>, še nekaj verzov, še nekaj besed z <i style="">oguljenimi rokavi</i>, še kupček, obledelih <i style="">prepisov</i>, in lahko bom zaprl štacuno.«<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Nato ga zadane en 'šok' odtujenosti in se malo zamisli nad sabo. Ugotovi, da je on sam nič, njega ni, in tako ne more Nastja ljubiti nekoga – nikogar, ker ona je. Nato se odpravi pit whiskey. Zasledimo eno lepo igro besed:</span></p> <p class="MsoNormal" style="text-align: center;" align="center"><span dragover="true" style="">»…ampak <i style="">stanje</i>. <b style="">Sranje</b>, zabrbljam, moje brbončice dišijo po bourboinu.«<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Obišče ga Mitja in si ogleduje nered v sobi, ter se malo menita o pesmih, katere bo Matjaž nocoj zaigral. Pride do zanimivega pogovora, v katerem Matjaž ugotovi, da se mu Mitja gnusi, da v Mitjevih očeh trepeta nelagodje – verjetno zato, ker ga je malce sram, da mu krade punco oz. da se vmešava v njegov teritorij. Tega Matjaž seveda še ne ve. Ve pa, da je Mitja njegovo totalno nasprotje.<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Nato v sobico vstopita »bradač« in nek mlad fantič, ki sliši po imenu tonski mojster. Sporočita mu, da lahko s koncertom pričnejo. Matjaž je pripravljen, dovolj od pijače »zmehčan«, tudi kitara je uglašena. Nato tudi eden izmed biserov v romanu:</span></p> <p class="MsoNormal" style="text-align: center;" align="center"><span style=""><blockquote dragover="true">»Džungla se je pritajila, ko je zajodlal slovenski kralj divjine.«<br /><br /></blockquote><o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Kratke priprave na nastop, preostanek žganja izpije na dušek. Stopi na oder, zavese so še vedno prikrite in opazuje prisotne. Zavesa se razgrne, in prične se nastop; publika ga toplo sprejme. Sede na stol, pozdravi goste, in prične s pesmijo: <i dragover="true" style="">V narečju ljubljenja je čivknil šepav trubadur</i><br /></span></p><p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style=""><br /><a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Charles_Bukowski"> Charles Bukowski</a> – poet in novelist, tudi velik ljubitelj alkoholnih napitkov <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Charles_Bukowski">(več)</a><o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span style=""><a href="http://http//en.wikipedia.org/wiki/Villon">Villon</a> - morda </span><a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Fran%C3%A7ois_Villon"><span style="font-size:100%;">François Villon </span></a><span style=""><span style="font-size:100%;"><a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Fran%C3%A7ois_Villon">francoski poet</a> iz 15. stoletja?</span></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span style=""><a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Janus_%28mythology%29">Janus</a> - </span><span dragover="true" lang="EN-GB">In Roman mythology, <b>Janus</b> was the god of gates, doors, doorways, beginnings, and endings. His most apparent remnants in modern culture are his namesakes, the month of January and the caretaker of doors and halls: Janitor.</span></p><br /><p dragover="true" class="MsoNormal"><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/f/f4/Janus-Vatican.JPG"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 200px;" src="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/f/f4/Janus-Vatican.JPG" alt="" border="0" /></a><span style=""><o:p></o:p></span></p><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-6667274633358340280?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-46454079820406417342007-04-16T12:01:00.000Z2007-04-16T12:07:42.588ZV današnjem (16.04.2007) časopisu <a href="http://www.delo.si/">Delo</a> si lahko v sekciji Kultura (str. 9) preberete intervju<br /><br /><blockquote>Tomaž Pengov - trubardur<br />"Sem sedel na zaprti straniščni školjki, igral kitaro in pel pesmi"</blockquote><br />Kateri je njegov nov album, zakaj ga ni več na radiu, zakaj je tako popularen, kakšni so bili njegovi začetki in kako ga lahko slišite v živo - vse na 14-ih odgovorih v današnji izdaji tiskanega <a href="http://www.delo.si/">Dela</a>.<div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-4645407982040641734?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-11958673068041861522007-03-12T16:20:00.000Z2007-03-12T16:25:48.300ZKakšna so bila navodila za pisanje razpravljalnega eseja:<br /><br /><div style="margin: 1ex; font-family: trebuchet ms;"> <div> <p><span style="font-size:85%;"><b></b><blockquote><b> Matjaž na obali brez obzorja </b>(naslov eseja) je naslov ene od Matjaževih pesmi, ta besedna zveza pa metaforično izraža tudi pevčevo bivanjsko stisko. Kako bi jo predstavili (bivanjsko stisko)? Primerjaj glavni osebi in njun pogled na življenje in ljubezen. Katera oseba je njemu nasprotje (zakaj)? Katere značilnosti ste opazili v pripovedni tehniki romana? Kako je ta svojevrsten podejanja snovi učinkoval na naše/tvoje doživljanje romana?</blockquote></span></p><p></p></div> </div>Zanimivo je to, da sem ta navodila dobil danes zjutraj na mail od ene neznane osebe (sem mislil, je pač nekdo danes končno nekaj poslal za na blog - navodila za pisanje eseja) in šele ko sem se danes usedel, da bi pisal esej na poskusni maturi, sem videl podobnost. :) Naslednjič je treba v mailu še zraven napisati za kaj se gre. Hvala vseeno!<div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-1195867306804186152?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-30645461065637947302007-03-07T21:49:00.000Z2007-03-20T06:57:09.632ZV novi <a href="http://www.mladina.si/">Mladini</a> (št. 8 ali 9) si lahko preberete <a href="http://www.mladina.si/tednik/200709/clanek/kul--glasba-miha_stamcar_deja_crnovic/">zelo zanimiv intervju</a> s kantavtorjem <a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Toma%C5%BE_Pengov">Tomaž</a><a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Toma%C5%BE_Pengov">em Pengovom</a> - poosebljena, realna verzija Matjaža iz Pimlica. Opisuje svoje prijateljstvo z Deklevo in kako lahko samo (in izključno) on razume njegove pesmi. Veliko podobnosti se najde med knjigo in med tistim kar je bilo izrečenega v intervjuju, zato vsem, ki vam je morda knjiga všeč (ali pa tudi ne - za boljše razumevanje) toplo priporočam v branje.<br /><br />Tu je pa kratek predgovor z <a href="http://www.mladina.si/dnevnik/95266/">Mladinine strani o intervjuju</a>:<br /><br /><p><a name="95266"></a></p><blockquote dragover="true"><p><a href="http://www.mladina.si/tednik/200709/clanek/kul--glasba-miha_stamcar_deja_crnovic/" name="95266"><b><span dragover="true" style="color: rgb(223, 1, 42);font-family:Verdana,Arial;" >Pripoto</span></b></a><a href="http://www.mladina.si/tednik/200709/clanek/kul--glasba-miha_stamcar_deja_crnovic/" name="95266"><b><span dragover="true" style="color: rgb(223, 1, 42);font-family:Verdana,Arial;" >vanje hrepenenca</span></b></a> </p><p><b>Tomaž Pengov, kantavtor</b><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://3.bp.blogspot.com/_M0o7culr2vo/Re81nrVPsxI/AAAAAAAAAG0/GnanOruDtP4/s1600-h/ka-pengov_display.jpg"><img style="margin: 0pt 0pt 10px 10px; float: right; cursor: pointer;" src="http://3.bp.blogspot.com/_M0o7culr2vo/Re81nrVPsxI/AAAAAAAAAG0/GnanOruDtP4/s320/ka-pengov_display.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5039305463813878546" border="0" /></a> </p><p dragover="true">Tomaž Pengov je eden najpomembnejših slovenskih kantavtorjev, pravzaprav prvi slovenski kantavtor. Leta 1973 je izdal album Odpotovanja, ki velja za prvo neodvisno posneto slovensko ploščo. Šele za njim so se s takšnim izdelkom lahko pohvalili Tomaž Domicelj, Marko Brecelj, Andrej Šifrer ali Jani Kovačič.<br />Pengov je svoj LP Odpotovanja delno posnel v domačem stranišču oziroma kopalnici – zaradi dobrega odmeva –, delno pa v studiu Radia Študent. Izšel je septembra 1973. Pri Študentski založbi in komisiji za glasbo pri ŠKUC-u, kar je bilo za takratni družbeni red zelo nenavadno, pokrovitelj plošče pa je bil – kdo drug kot priljubljena revija Mladina.<br />Sicer pa njegovi prvi nastopi datirajo že v davno leto 1968, ko je igral Boba Dylana in Donovana, potem je prevajal njune pesmi v slovenščino. Po legendarnih Odpotovanjih je pisal skladbe za različne slovenske filme in v bistvu postal širšim množicam znan z malo ploščo z Ježkovo Črno pego in politično Napisi padajo; šlo je za podlago k Pogačnikovemu filmu o Cukrarni. Leta 1979 je izdal singel z glasbo za film Krč. V modernem času je že pred izidom Koncerta izdal dva bolj ali manj preslišana cedeja. Pengov je sodeloval tudi z dvema ansambloma, konec sedemdesetih let z ekipo Salamandra in v praobdobju slovenskega rocka z Mladimi levi, s katerimi je posnel praktično samo en komad – morda najboljši – Oda Ireni. Strokovnjaki ga še vedno cenijo kot pesnika z izjemno globino in izvrstnega kitarista …</p><p> Pišeta Miha Štamcar in Deja Crnovič</p></blockquote><br /><p dragover="true"><span style="font-weight: bold; color: rgb(255, 0, 0);">UPDATE:</span></p><p dragover="true"><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://3.bp.blogspot.com/_M0o7culr2vo/Rf6UEGzSEMI/AAAAAAAAAIM/zVIkxzD9qAw/s1600-h/img2004563601.jpg"><img dragover="true" style="margin: 0pt 10px 10px 0pt; float: left; cursor: pointer;" src="http://3.bp.blogspot.com/_M0o7culr2vo/Rf6UEGzSEMI/AAAAAAAAAIM/zVIkxzD9qAw/s200/img2004563601.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5043631430967627970" border="0" /></a><span dragover="true" style="color: rgb(51, 0, 51);">O</span><span dragover="true" style="color: rgb(51, 0, 51);">b da</span><span dragover="true" style="color: rgb(51, 0, 51);">našn</span><span dragover="true" style="color: rgb(51, 0, 51);">ji</span><span dragover="true" style="color: rgb(51, 0, 51);"> prosti uri sem v bližnji gostilni ob prebiranju nove </span><span dragover="true" style="color: rgb(51, 0, 51);">(marčevske) izdaje <a href="http://www.playboy.si/1/?pID=204">Playboya</a> zasledil kratek intervju z Tomažem Pengovom (kako popularnost </span><span dragover="true" style="color: rgb(51, 0, 51);">kar naenkrat narašča - hmm, zakaj le?). Najdete pa ga v rubriki <a href="http://www.playboy.si/2/?pID=266">20v</a> (ali dvajset vprašanj), tudi na njihovi spletni strani, kjer pa bo intervju objavljen šele ob naslednji, novi izdaji revije.<br /></span></p><p>Kratko, jedrnato - priporočam v branje.<br /></p><br /><p><br /></p><p><span style="font-weight: bold; color: rgb(255, 0, 0);">UPDATE 2.:</span></p><p>Celoten intervju s Tomažem Pengovom iz revije Mladina najdete <a href="http://www.mladina.si/tednik/200709/clanek/kul--glasba-miha_stamcar_deja_crnovic/">tukaj</a>!<br /><span style="font-weight: bold; color: rgb(255, 0, 0);"></span></p><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-3064546106563794730?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-26503989873498817392007-02-23T08:37:00.000Z2007-02-23T08:54:56.901ZPočitnice se približujejo h koncu in vi ste že vse postorili za šolo (vsaj tak je bil prvoten načrt:). In ker ste zdaj potrti, ker ni več nič dela ostalo, vas čaka vikend in nima(s)te nobenih učnih načrtov, ali sploh kam bi se dali... sem vam jaz pripravil nekaj malega pa sladkega! Da boste svojo najljubš(o)/(ega) profesor(ja)/(ico) imeli še rajši in da vas bo ona/on imel(a) še rajši, ji/mu boste napisali esej ali dva ali tri ali štiri... na temo Pimlica. :)<br />Ampak ker ste preveč živčni, se ne morete spomniti niti enega pametnega naslova za te vaše že vnaprej prečudovite eseje - in tu jaz nastopim (pravzaprav moja kolegica iz Gimnazije Celje Center), da vam posredujem te naslove, ki so jih tudi sami dobili za domačo nalogo:<br /><br />- Usodna zaznamovanost Nastje z Matjažem <br />- Usodna zaznamovanost Matjaža z Nastjo<br />- Matjažev odnos do družbe (preteklost in sedanjost)<br />- Matjažev odnos do Nastje<br />- Nastjin odnos do Matjaža<br />- Odnos med Nastjo in Matjažem - približevanje ali oddaljevanje?<br />- Matjažev odnos do žensk<br />- Mitja in Matjaž - njuno prilagajanje svetu<br />- Pimlico v očeh Matjaža, Nastje, Jonasa<br />- Odnos med Nastjo in Jonasom<br />- Ženski liki v romanu Pimlico<br />- Moški liki v romanu Pimlico<br />- V vsakem od nas je nekaj matjažastega<br />- V vsakem od nas je nekaj nastjastega (to sem sam dodal)<br />- Matjaževo samoiskanje<br />- Odnos med Matjažem in Nastjo - ljubezen ali navajenost<br />- Matjaževa zvestoba komu ali čemu?<br />- Motiv alkoholizma<br /><br />Ave phun, g33ks!<div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-2650398987349881739?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-24058324749489469522007-02-13T20:59:00.000Z2007-02-13T20:44:29.531Z<p class="MsoNormal" style="text-align: center;" align="center"><b style=""><u><span style="">23. DNEVNIK IN DRUGE NEJASNOSTI<o:p></o:p></span></u></b></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Mitjev dnevniški zapis:<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">03.06. – Mitja se odpravi poiskat Nastjo, ki se je s študenti odpravila v Mestno galerijo. Na poti sreča prijatelja Tadeja z eno dobro punco, takrat pa ga prešine: »<i style="">Že takrat mi je bilo jasno: zadeva postaja smrtno resna, moj poskus da bi plaval s tokom in se prilagajal svetu na tak način, da bi mi stvari, ki me obdajajo, nudile čim manj odpora, se krha!</i>« (str. 127) Verjetno mu je jasno, da ne more bit do vseh stvari ravnodušen, odporen (še posebej, če ga obdajajo lepa dekleta).<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span style="">OK, stvari se začenjajo razjasnjevat: »<i style="">Ne gre mi za vprašanje velike ljubezni, to, da me mala izkušenka postaja preklemano všeč, me kvečejmu moti, gre mi za to, da stopam v </i>naraven krogotok dogodkov<i style="">. Z razumom proti instinktu, s čustvom proti veri, a ne gre pri tem za čudne sorte </i>civilizacijsko sprevrženost<i style="">?</i>« (str. 128) Vse kaže na to, da Mitji ni všeč to dejstvo, da mu punce nič ne pomenijo (pomenijo mu samo to, da jih osvoji), kar je skregano z logiko civilizacije (oz. je že sam najboljše napisal – civilizacijska sprevrženost).<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">05.06. – Mitja se je 04.06. udeležil sestanka, na katerem je spoznal, da ga delo na ministrstvu za kulturo čaka, ampak šele do prihodnje pomladi, ker so prej še neke izmenjave in volitve. Če se kaj izjalovi, mu je obljubljeno drugo državniško administracijsko delo.<br />Razmišlja, da mora biti v odnosu do Nastje posebej pazljiv, drugače bo celo sa</span><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://www.illerdrinstudios.com/images/attractive_woman.jpg"><img style="margin: 0pt 0pt 10px 10px; float: right; cursor: pointer; width: 246px; height: 337px;" src="http://www.illerdrinstudios.com/images/attractive_woman.jpg" alt="" border="0" /></a><span dragover="true" style="">m sebe »poškodoval«. Ironično, govori pa o sebi kot virusu (lol).</span></p><p dragover="true" class="MsoNormal"><br /></p><p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style=""><br /></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Potem gre ven na pijačo, kjer sreča v Saxu Matjaža (treznega!) z eno zelo ml</span><span dragover="true" style="">ad</span><span dragover="true" style="">o </span><span dragover="true" style="">(pa vendar polnoletno) punco (glej sliko). Tako, si misli Mitja, bo njegovo delo z Nastjo samo še lažje.</span></p><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-2405832474948946952?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-35562594136934289062007-02-13T20:19:00.001Z2007-02-13T20:25:06.620Z<p class="MsoNormal" style="text-align: center;" align="center"><b style=""><u><span style="">22. GINLJIVOST, GOMOLJ SREČE<o:p></o:p></span></u></b></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Nastjina perspektiva, dogajalni čas: neznan (popravek: 03.06.)<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Nastja skupaj s svojimi učenci gre v galerijo (<s>verjetno <a href="http://www.galerija-equrna.si/">Equrna</a></s> popravek: Mestna galerija) gledati dela nekega kiparskega mojstra Masayuka Nagaseja, kjer jim razlaga umetnost kipov, ki bivajo v prostoru, imajo dušo itd. Na vsa zastavljena vprašanja z Nastjine strani Jonas odgovori pravilno, še več – podaja tako pravilne, globoke odgovore, odkrije celo vso bistvo kiparstva, tako da ni presenetljivo da je Nastja osupla nad njim (in se znajde v vidni zadregi).<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">»<b style=""><i style="">Česar ne razume Bog,</i></b><i style=""> česar ne razumeš ti, Matjaž, <b style="">je jasno umetnini.</b></i>« (str. 122) – Ali slučajno Matjaž predstavlja Nastji ves svet – ga enači z Bogom? Ali želi reči, da se Matjaž igra vsevednega Boga, ki pa v resnici ne uvidi resnice?<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Mitja se odloči, da gre v napad za Nastjo in jo zato »pomotoma« sreča v galeriji in ji malce dvori, se pa vseeno ne more upreti, da ne bi naskrivaj še opazoval brhka telesa mladih študent. Nastja to seveda opazi – opazi tudi to, da je Mitja za njo, ampak samo za seks; želi jo izkoristit. In ona to potihoma hoče, ker je Mitja totalno nasprotje Matjaža.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Nato se Nastja, medtem ko na kratko zapusti skupino in se odpravi proti Mitji, spomni sladkih dni v Grčiji z Matjažem in skoraj zaradi tega pade po stopnicah.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">»<i style="">Pimlico, še je čas, Nastja, išči, še je prostor nedolžnosti, druidi in plemenski vrači poznajo zakletve, ki podarjajo devicam plodnost, še enkrat bom izplavala iz nastanka sveta, ne bom mrtva, Pimlico, ne bom več mrtva.</i>« (str. 123) – po mojem mnenju, lahko upravičeno mislimo, da je Nastja neplodna, ampak verjame v to, da se lahko to spremeni. Mislim, da je to tudi eden izmed tistih najpomembnejših »citatov« v romanu.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">OK, call me stupid, ampak če nima Jonas neke višje vloge v tem romanu, naj me koklja brcne. Če je kje to razvidno bolj, kot pa v tem poglavju!? Z vsakim izrečenim stavkom, ki so mimogrede vsi pravilni, točni, nadpovprečni in ker zna edini "brati" Nastjo, jo vedno pusti zadovoljeno z njegove strani. On je na tak pogled popoln – utelešenje angela, boga, če želite! Vse kar naredi, reče, vidi, pokaže (…) je pravilno! In kako lepo se to zaključi na koncu poglavja: »<i style="">To si ti, Nastja.</i>« (str. 125)<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Masayuk Nagase - <a href="http://www.google.si/search?hl=sl&q=masayuk&amp;btnG=Iskanje&amp;meta=">?</a><o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Blasfemija (str. 122) - sramotenje boga, bogokletje<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Patos (str. 125)- pretirano navdušenje, pretirana vznesenost<o:p></o:p></span> </p><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-3556259413693428906?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-12330113513991163622007-02-11T20:02:00.000Z2007-02-11T19:31:50.135Z<p class="MsoNormal" style="text-align: center;" align="center"><b style=""><u><span style="">21. ZLATI DELIŠES ZA SOPIHAJOČEGA ADAMA<o:p></o:p></span></u></b></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Matjaža čaka nastop v Trnovem KUDU, in zato se posveča svoji glasbi vsaj eno uro na dan, kar je zanj dovolj mučno. Sprehaja se po mestu, proti svojem nastopu in razmišlja o svoji ljubezni do Nastje in se sprašuje ali bo obstala. V klubu opazuje igro in priprave nekega benda, katerega kitarista visoko ceni, nakar sledi dogovor z vodjo kluba o njegovem nastopu. Tu sem opazil povezavo v njunem dialogu na film Maratonci trće počasni krug: <i style="">»…Boš nocoj tekel maraton? Samo častni krog…</i>«.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Opazi Ladovo punco, za katero pravkar spozna, da ji je ime Eva in da študira igro na AGRFT-ju. Zmenita se še o nastopu in o tem, da bo imel Matjaž dan pred še tonsko vajo.<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span style="">Napoti se k Evi, ki posluša tonsko vajo benda, kjer poskuša Matjaž z njo koketirati, kot je to nekoč počel z Nastjo.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">»<i style="">Eva, ozri se sredi gneva…</i>« (str. 118) – spominja me na Osbornovo uspešnico Ozri se v gnevu.<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Z Evo gresta na pijačo, kjer koketirata dokler jo ne pospremi domov. Veliko napisanega, malo</span><span dragover="true" style=""> povedanega. Če se motim, me prosim popravite.</span><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/2/25/InvisibleCities.jpg"><img style="margin: 0pt 0pt 10px 10px; float: right; cursor: pointer; width: 200px;" src="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/2/25/InvisibleCities.jpg" alt="" border="0" /></a></p> <a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/2/25/InvisibleCities.jpg"></a> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span style="">Bajališke – bajalke – ljudska pripovedovalka<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span lang="EN-GB"><a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Italo_Calvino">Italo Calvino</a> - was an Italian writer and novelist. His best known works include the <i>Our Ancestors</i> trilogy, <i>If on a winter's night a traveller</i>, <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Image:InvisibleCities.jpg"><i>Invisible Cities</i></a> and <i>Cosmicomics</i>.</span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Falzet - zelo visok, stisnjen moški glas<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style=""><a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Yves_Klein">Yves Klein</a> - </span><span lang="EN-GB">was a French artist and is considered an important figure in post-war European neo-Dadaism</span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Purgativ - zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Zapeka - nenormalno redko, težavno iztrebljanje; zaprtje<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Delišes - sladko rdeče ali rumeno zimsko jabolko, po izvoru iz Amerike<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style=""><a href="http://www.sebastiancavazza.si/">Cavazza</a> – slovenski igralec<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style=""><a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Vladimirovi%C4%8D_Majakovski">Vladimir Vladimirovič <span style="font-weight: bold;">Majakovski</span></a> – ruski pesnik, predstavnik futurizma<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style=""><a href="http://en.wikipedia.org/wiki/John_Coltrane">John Coltrane</a> - </span><span lang="EN-GB">nicknamed <span style="">Trane</span>, was an American jazz saxophonist and composer</span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Pleonazem - pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi, (besedno) preobilje</span> </p><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-1233011351399116362?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-35289224816361169562007-02-11T19:30:00.000Z2007-02-11T19:05:35.103Z<p class="MsoNormal" style="text-align: center;" align="center"><b style=""><u><span style="">20. DNEVNIK IN DRUGE NEJASNOSTI<o:p></o:p></span></u></b></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Dnevniški zapis Mitje:<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">25.05. – Mitja se znajde na zabavi svojega prijatelja Tadeja, kjer on ob svojem rojstnem dnevu uprizori parodijo na štafeto mladosti, kjer tudi nastopijo brhke mladenke v uniformah ter uprizarjajo iste dogodke kot pred 40-imi leti in je tudi parodija na današnje dogodke. Skratka, to je zelo všeč Mitji in v tem prepozna tudi Matjaževo muziko, kako je odštekana in všečna, kakor njegova punca Nastja.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">28.05. – Položaj na političnem mestu se mu odmika, zdrogirana pevka se mu tudi ne oglaša<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">29.05. – Opisuje, kaj se je zgodilo Mojmiru v Londonu, kjer je šel obiskat Tate Gallery in tam so ukradli sliko <a href="http://www.tate.org.uk/servlet/ViewWork?workid=4133">Maxa Ernsta O tem človek ne bo vedel ničesar</a>. Tu se vidi kako malo pojma ima Mitja o likovni umetnosti.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">30.05. – Dobi povišico pri sedanjem šefu (Nedeljske novice) samo zato, ker je šefe zvedel, da se poteguje za svetovalca vlade. Sprašuje se zakaj se sploh ukvarja z glasbo, zato se odloči, da bo probal malo z eksotično filozofijo – tantrizmom; zato ker vključuje orgije, vina in hašiš ter sovraži policijo.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">02.06. – Vse bolj pogreša Nastjo in meni, da intervjuja Matjaža samo še zaradi nje. A vendar moralo nekako ignorira.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style=""><a href="http://www.telepatija.com/page.asp?id=102">Tantrizem</a> - je sistem, ki prinaša ponovno odkritje misterija ženske. Ženska je dvignjena na raven kozmične sile zato, ker tantra vidi žensko načelo kot kinetični vidik zavesti.</span> </p><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-3528922481636116956?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-41401948374191599782007-02-11T18:59:00.000Z2007-02-11T18:45:20.888Z<b style=""><u><span dragover="true" style="">19. ČE NI STARIH, JE TREBA NAPLESTI NOVE ZGODBE<o:p></o:p></span></u></b> <p class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Intervju med Mitjem in Matjažem, dogajalni čas: 02.06.<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span style="">Znova teče beseda, kakopak, o Matjažu:</span></p> <ol dragover="true" style="margin-top: 0cm;" start="1" type="1"><li class="MsoNormal" style=""><span dragover="true" style="">odgovor: Znova se vrača kako je doživljaj komunizem sam in kako je po njegovem mnenju komunizem doživljaj umetnost; govori tudi o tem, kako se nastopi potekali po skladiščih in vsepovsod drugod brez financijske podlage in so tudi nastajale fantastične zadeve.<o:p></o:p></span></li><li class="MsoNormal" style=""><span dragover="true" style="">odgovor: Govori o slabih izkušnjah – z režiserji, ki so vedeli vse. Nasprotno meni, da so skupinska dela veliko bolj ratala, kot pa drugače, ker se vedno bila v nastajanju.<o:p></o:p></span></li><li dragover="true" class="MsoNormal" style=""><span dragover="true" style="">odg: Z gledališčem se je prenehal ukvarjati ker se je gledališče prenehalo ukvarjati z glasbo – postali so stranski-stranski igralci.</span></li><li class="MsoNormal" style=""><span dragover="true" style="">odg: Predvsem zato ker se je želel sam spontano odzivati na potek dogajanja.<o:p></o:p></span></li><li dragover="true" class="MsoNormal" style=""><span dragover="true" style="">odg: Govori o tem kako še širijo govorice o njem in zakaj nastajajo ter zakaj morajo nastajati. Opazim pa tole: »<i dragover="true" style="">…čemu ne bi sodeloval pri oblikovanju krasnega novega sveta?</i>« (str. 107) Ali se to nanaša na <span dragover="true" style=""><a href="http://www.emka.si/izdelek.asp?docid=21026">Aldous-ovo Huxley-evo knjigo Krasni novi svet</a>?!</span></span><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://www.emka.si/article_images/slike-280/9788611166896.gif"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 219px; height: 327px;" src="http://www.emka.si/article_images/slike-280/9788611166896.gif" alt="" border="0" /></a></li><li dragover="true" class="MsoNormal" style=""><span dragover="true" style="">odg: Govori o tem, kaj so za takratno mladino predstavljale droge – odtujenost.</span><span style=""><o:p></o:p></span></li><li class="MsoNormal" style=""><span style="">Sam ni bil nikoli v redni službi.</span><span style=""><o:p></o:p></span></li><li class="MsoNormal" style=""><span style="">In si tudi nikdar in želel biti.</span><span style=""><o:p></o:p></span></li><li class="MsoNormal" style=""><span style="">Živel je od nastopov, od honorarjev za plošče ter starševskih prispevkov. Družine ni imel velike.</span><span style=""><o:p></o:p></span></li><li class="MsoNormal" style=""><span style="">Svojim slavnim kolegom je zavidal, a sam tak kot oni ni želel nikoli postati.</span><span style=""><o:p></o:p></span></li></ol><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-4140194837419159978?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-73144727045073112142007-02-11T18:31:00.000Z2007-02-11T16:07:13.916Z<p class="MsoNormal" style="text-align: center;" align="center"><b style=""><u><span style="">18. HIPNAGOGIČNA BRESKEV<o:p></o:p></span></u></b></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Nastjina perspektiva, dogajalni čas: nekaj dni po prejšnjemu poglavju<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Matjaž se pripravlja na velik nastop v Prešernu na Trnovem in se zato izogiba barov pa tudi Nastje. Ona sreča Andreja (Matjaževega očeta), ki ji podari knjigo Dadamax, ki jo je dobil po pomoti (naročil je knjigo od <a href="http://de.wikipedia.org/wiki/Paul_Ernst">Paula Ernsta</a>), vendar je prepričan, da je zdaj ta namenjena njej. Njo slika na naslovnici pretrese vsakič, ko jo vidi:<o:p></o:p></span></p> <br /><br /><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://www.tate.org.uk/collection/T/T00/T00336_9.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 400px;" src="http://www.tate.org.uk/collection/T/T00/T00336_9.jpg" alt="" border="0" /></a><br /> <p class="MsoNormal"><span style="">Sledi kratko predavanje o Maxu Ernstu iz knjige študentom v učilnici in zgleda da so iz njenih besed nekaj pobrali oz.: »<i style="">Ozrem se po študentih, Ernstove misli so jih omamile, hvala bogu, hvala bogu, dano mi je početi nekaj, kar me radosti.</i>« (str. 103) Nastja je zadovoljna (celo razburjena v pozitivnem smislu), da ima tak poklic. Vse to in Jonasov pogled jo čisto (ja, seksualno) vzburijo.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">»<i style="">…pahljača zlatastih kapljic…</i>« (str. 102) – znova pahljača<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style=""><a href="http://www.satyanandayoga.tara.si/yn_odlomek.php">Hipnagogično stanje</a> – stanje med budnostjo in spancem. V tem stanju je um izjemno dovzeten. Hitro se lahko naučimo jezikov in drugih predmetov. Sugestije, dane v tem času, uspešno odstranjujejo neželene navade in nagnjenja. Dejansko lahko uporabimo za usmerjanje uma, da doseže karkoli.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style=""><a href="http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=dnevnik&amp;op=dnevnik&func=read&amp;c_menu=1&amp;c_id=8">Iztok Premrov</a> – likovni kritik, kolumnist in urednik Uredništva oddaj o kulturi<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style=""><a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Littlte_Machine_Constructed_by_Minimax_Dadamax_in_Person">Dadamax</a><o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Moorove figure - </span><span style="" lang="EN-GB"><a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Henry_Moore">Henry Spencer Moore</a> - </span><span lang="EN-GB">was a British artist and sculptor.</span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Encefalogram - rentgenska slika možgano<o:p></o:p></span></p><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-7314472704507311214?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-87942550513392134352007-02-11T16:04:00.000Z2007-02-11T16:05:00.735Z<p class="MsoNormal" style="text-align: center;" align="center"><b style=""><u><span style="">17. ŠPANSKA STENA, KAČJI PASTIR, OBČUTLJIVA ZADNJICA<o:p></o:p></span></u></b></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Nastjina perspektiva, dogajalni čas: isti dan kot v prejšnjem poglavju – 20.05.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Nastja na kratko opiše, kako je bilo življenje z Janom in kako se je morala spremeniti v življenju po njem. Nato isti prizori kot v prejšnjem poglavju, le da tokrat iz Nastjine perspektive. <o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Nadaljevanje obnove sledi, ne da se mi več… Jutri je rok, dvomim da mi bo uspelo... :/<o:p></o:p></span> </p><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-8794255051339213435?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-89949896510219780572007-02-11T15:53:00.000Z2007-02-11T15:03:53.554Z<p class="MsoNormal" style="text-align: center;" align="center"><b style=""><u><span style="">16. NAPAČNO OBLEČENI POLŽ (V H-MOLU)<o:p></o:p></span></u></b></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Matjaževa perspektiva, dogajalni čas: 20.05. (dan potem, ko ga je Nastja z Mitjem zapustila)<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Matjaž se spominja, kako se je včeraj ves namuljen začel sredi gostilne dreti: »<i style="">…Na pomoč, na pomoč, kje so gorski reševalci?...</i>« (str. 87), nakar je bil iz gostilne izgnan (s strani vodstva). Po kratkem sprehodu se odpravi v drugo gostilno – PEN klub.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Matjaž pije samo takrat, kadar misli (in trpi) na Nastjo. Evo enega dokaza: <i style="">»…naredim dolg požirek, odpusti mi, Nastja, zamujaš.</i>« (str. 89) <o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Nato pride domov tudi Nastja, ki jo hoče Matjaž z zezancijo, lahkotnim humorjem dobiti nazaj. Kao, vse bo kmalu tako kot je bilo. Vendar Nastja ob pogledu na steklenico ne misli tako. Odide, se vrne, vrže krtačo v njegovo glavo in potem gre v sobo, kjer sedi in strmi v prazno. Preden gre Nastja spat, mu reče: »<i style="">Molči, Matjaž, odigral si vse pesmi, ki sem jih lahko razumela,</i>« (str. 92) ter ga tako pustila v »tumornem« stanju.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style=""><a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Android">Android</a> - </span><span lang="EN-GB">An <span style="">android</span> is a robot made to resemble a human, usually both in appearance and behaviour.</span></p> <p class="MsoNormal"><span style=""><a href="http://www.google.si/search?hl=sl&defl=en&amp;q=define:spleen&sa=X&amp;oi=glossary_definition&ct=title">Spleen</a> - duševno stanje dolgočasja, naveličanosti, melanholije<o:p></o:p></span></p><p class="MsoNormal"><span style=""><a href="http://www.galerija-equrna.si/">Equrna</a> - Najpomembnejša razstavno-prodajna galerija za sodobno umetnost v Ljubljani.<o:p></o:p></span> </p><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-8994989651021978057?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-52958550478439990732007-02-11T15:03:00.001Z2007-02-11T20:05:15.165Z<div style="text-align: center;"><b style=""><u><span style="">15. PARADE IN RIPOSTE<o:p></o:p></span></u></b></div> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span style="">Nastjina perspektiva, dogajalni čas: neznan<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Po deževnem dnevu se sprehaja in občuduje arhitekturo neke Vurnikove stavbe. Odpravi se k Matjaževem očetu Andreju, ki poučuje sabljanje in pri njemu išče tolažbo. Vsa pretresena in nepotolažena se odpravi ven.</span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style=""><a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Vurnik">Ivan Vurnik</a> - Vurnik je bil skupaj s Plečnikom in Fabianijem začetnik moderne slovenske arhitekture. Zasnoval je načrte za letno kopališče v Radovljici, ki ga je krasil skakalni stolp in načrte za edini radovljiški hotel Grajski dvor. <o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span style="" lang="EN-GB"><a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Giorgio_de_Chirico">Giorgio de Chirico</a> - </span><span dragover="true" lang="EN-GB">often known as Népo, was an influential pre-Surrealist Greek-Italian painter born in <st1:place st="on"><st1:city st="on">Volos</st1:city>, <st1:country-region st="on">Greece</st1:country-region></st1:place> to a Genovese mother and a Sicilian father. He founded the <i>scuola metafisica</i> art movement. (glej sliko)<br /></span></p><br /><p dragover="true" class="MsoNormal"><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/1/18/Melancholy%26MysteryofaStreet.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 320px;" src="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/1/18/Melancholy%26MysteryofaStreet.jpg" alt="" border="0" /></a> </p><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-5295855047843999073?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-71079002657889406282007-02-11T14:44:00.000Z2007-02-11T14:41:14.939Z<p class="MsoNormal" style="text-align: center;" align="center"><b style=""><u><span style="">14. DNEVNIK IN DRUGE NEJASNOSTI<o:p></o:p></span></u></b></p> <p class="MsoNormal" style=""><span style="">Mitjeva perspektiva pripovedovana skozi dnevniški zapis<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style=""><span style="">26.04. – Mitja si veliko obeta od Matjaža, upa, da bo celo napisal knjigo (uspešnico) o njem. V pisarni se s svojim direktorjem zmenita, da bodo članki najprej izhajali v Nedeljskih novicah, če pa bo zanimanje veliko, bo to še šlo v natis za knjigo. Mitja takoj tudi opazi šefovo novo tajnico in poskuša z njo koketirati, ampak ona se mu ne da. Razmišlja tudi, če bi prodal Matjaževo zgodbo tujcem, vendar se mu to ne zdi pametna ideja, saj Matjaž vztraja pri petju v slovenščini – zadosten razlog, da se mu zdi loser.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style=""><span style="">27.04. – Nekako se Mitja odloči za drugo idejo, nad katero pa Mojmir niti ni tako navdušen, bo pa vseeno preveril par rokopisev. Tukaj lahko odkrijemo celo, da je Mitjev oče bil na zelo pomembnem političnem položaju in zdaj tudi sam dobiva položaje na tem področju (vendar še vedno v okviru glasbe). Kot preblisk ugotovi, da je Nastja zelo privlačna in da bi se je splačalo malo polastiti.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style=""><span style="">10.05. – Ugotovi, da se ga Matjaž izogiba, zato se odloči, da bo njegovo novo nastalo ploščo pohvalil in da se bo tako malo »omehčal«. Vseeno pa se mu zdi plošča v redu (a ne tako kot prejšnji dve), vendar v njej ne vidi profita.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style=""><span style="">14.05. – Mitja opisuje svoj seks s Hedviko iz skupine Pops & Drops. Ona je zdrogirana, zato ga pofuka kot da je na speedu, ampak kmalu zaspi, takrat pa si jo privošči še on.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style=""><span style="">19.05. – Analiza dne, o katerem sem se že razpisal v prejšnjih dveh poglavjih<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style=""><span style="">22.05. – Bil je na nekem koncertu v Križankah, kjer je skoraj zapecal neko rdečelasko, vendar mu je v napoto prišel glavni urednik, zato jo je moral zapustiti. Na poti domov je v <a href="http://www.mladina.si/projekti/konzum/lokal/2070/">PEN klubu</a> videl Matjaža kako pije in se odloči, da je to znak, da gre v napad na Nastjo.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style=""><span style="">Mimoza - tropska rastlina z drobnimi cveti in pernatimi listi, ki se ob vsakem dražljaju zaprejo<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style=""><span style="">Mojmir Zupančič – ne obstaja ne na <a href="http://www.google.si/search?hl=sl&amp;q=mojmir+zupan%C4%8Di%C4%8D&btnG=Iskanje&amp;meta=">Googlu</a>, ne v <a href="http://tis.telekom.si/">telefonskem imeniku</a><o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style=""><span style="">Japi – kdo ve točno definicijo te besede?!?<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style=""><span style="">Hedvika in skupina Pops & Drops ne obstaja, razen če so zelooo neznani</span> </p><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-7107900265788940628?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-76855001802573026822007-02-11T14:19:00.000Z2007-02-11T14:20:40.569Z<p class="MsoNormal" style="text-align: center;" align="center"><b style=""><u><span style="">13. MED FANTOMI IN SANJAČI<o:p></o:p></span></u></b></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Matjaževa perspektiva, dogajalni čas: isti dan, takoj po snemanju (popravek: 19.05.)<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Matjaž se ves jezen odpravi z ekipo na pijačo, kjer naročijo vino in kislo vodo, nato sledi kratek pogovor z Mitjem. Takoj ko Matjaž omeni, da so bila partizanska leta njegova najboljša (str. 71) vsa druščina (razen Mitje) odide, onadva pa se odpravita k naslednji gostilni – Romeu. Tam se spet prepleta dogodek iz prejšnjega poglavja. No, Nastja vendarle odide z Mitjem in pustita Matjaža samega, ljubosumnega in jeznega s svojo pijačo.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Slatina - voda, ki vsebuje večjo količino raztopljenih mineralnih snovi<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style=""><a href="http://www.vaclavhavel.cz/Index.php?&amp;setln=2">Vaclav Havel</a> - predsednik Češkoslovaške, kasneje Češke, tudi pisatelj in dramaturg</span> </p><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-7685500180257302682?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-319546669877588822007-02-11T13:57:00.000Z2007-02-11T14:41:07.010Z<p class="MsoNormal" style="text-align: center;" align="center"><b style=""><u><span style="">12. KRVAVI ČAJ, GLOBOKA BANALNOST<o:p></o:p></span></u></b></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Nastjina perspektiva, dogajalni čas: zgleda da je že junij (str. 64) - (popravek: 19.05.)<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Spomini na študij, Jonasova instalacija, spomini na počitnice v Londonu, in kako se ji je zdela smešna podoba Pimlica (ki je, mimogrede, omenjen 5x), ki si jo je ustvarila v glavi. V gostilni Romeo & Julija sreča Matjaža in Mitjo kako razpravljata o današnjem snemanju pri odprti buteljki.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Evo citata poglavja: »<span style="font-style: italic;">S tabo se ne da šaliti. Lažje se je podmorničarjem šaliti s torpedom.</span>« (str. 68)<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Odlomek se konča, da se Nastja odloči oditi z Mitjem, ker jo privlači zato, ker je čisto nasprotje Matjaža, pa verjetno tudi zato, da naredi Matjaža malo bolj ljubosumnega (zato ga tudi osvaja).<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style=""><a href="http://www.google.si/search?hl=sl&q=Antonin+Atraud&amp;btnG=Iskanje+Google&meta=">Antonin Atraud</a> - </span><span style="" lang="EN-GB">French dramatist<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Hortenzija - grmičasta okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti v velikih kobulih<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style=""><a href="http://www.google.si/search?hl=sl&amp;q=define%3A+vanity&btnG=Iskanje+Google&amp;meta=">Vanity</a> - </span><span style="" lang="EN-GB">the quality of being valueless or futile; "he rejected the vanities of the world"<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Pleonazem - pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi, (besedno) preobilje</span> </p><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-31954666987758882?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-25496411768962488302007-02-11T12:30:00.000Z2007-02-11T20:37:57.950Z<p class="MsoNormal" style="text-align: center;" align="center"><b style=""><u><span dragover="true" style="">11. USNJENI ANGEL NA ROBU ČASA<o:p></o:p></span></u></b></p> <p class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Matjaževa perspektiva, dogajalni čas: neznan (verjetno že maj)<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Mitja je napisal kritiko na Matjažev zadnji album Dotik večnosti v Glasbenem magazinu in jo celo zelo pohvalil, na drugi strani pa vseeno zapisal: »<i dragover="true" style="">…Matjažev glas je izgubil mladostno globino, njegovo igranje na kitaro se večkrat zaplete v ritmična ne</i></span><span dragover="true" style=""><i dragover="true" style="">ravnovesja.</i>« (str. 55) kar Matjažu, jasno, ni všeč.<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Odpravlja se na snemanje, medtem ko se mu v glavi ves čas (vso poglavje) tvori neka nova pesem, katero si poskusi zapisati, vendar nikakor ne najde pisala. Postane žejen. Misli mu bežijo na dogodek iz prejšnjega poglavja, postaja ljubosumen in pogreša Nastjo ter njune skupne trenutke v Grčiji. Že ves čas mu gasilec pije živce, zdaj ko še snemat ne smejo začet, pa ga še užali (smešna situacija).<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Misli znova pri Nastji in njunem potovanju v Londonu, kjer srečata podzemno postajo Pimlico. Konča se z začetkom pesmi: »<i dragover="true" style="">…in temna je milost napela žitni klas</i>, to je moj glas, to je <i style="">Pimlico…</i>« Ne vem, če je beseda Pimlico še v pesm</span><span dragover="true" style="">i ali ne…<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style=""><a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Leonard_Cohen">Leonard Cohen</a> - </span><span dragover="true" lang="EN-GB">is a Canadian poet, novelist, and singer-songwriter</span></p> <p class="MsoNormal"><span dragover="true" lang="EN-GB"><a href="http://en.wikipedia.org/wiki/John_wayne">John Wayne</a> - born <b>Marion Robert Morrison</b>, popularly known as "The Duke," was an iconic, Academy Award winning, American film actor whose career began in silent movies in the 1920s.</span></p> <p class="MsoNormal"><span dragover="true" lang="EN-GB"><a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Max_Ernst">Max Ernst</a> - was a German Dadaist and surrealist artist.</span></p> <p class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Lutnja - glasbilo hruškaste oblike s strunami in nazaj ukrivljenim koncem vratu</span></p><p class="MsoNormal"><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://www.minstrel.hr/gif/lutnja.jpg"><img dragover="true" style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 151px; height: 81px;" src="http://www.minstrel.hr/gif/lutnja.jpg" alt="" border="0" /></a> </p><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-2549641176896248830?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-72861675785095175022007-02-11T12:05:00.000Z2007-02-11T19:02:31.645Z<p class="MsoNormal" style="text-align: center;" align="center"><b style=""><u><span style="">10. KRČI SVETLOBE, SEMENA HREPENENJA<o:p></o:p></span></u></b></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Nastjina perspektiva, dogajalni čas: 28.04.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Ne vem več, ali se je tisto iz prejšnjega poglavja »ljubkovala« z Jonasom ali Mitjem; sodeč po tem poglavju – z slednjim. Kakor koli že, odšla je na ulico in ju pustila za sabo. Na ulici ji misli znova odletijo k otroku, ko pa sreča nekega dečka, s katerim hudo flirta. <o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Vrne se v akademijo, v učilnico, kjer sreča samo Jonasa ter nadaljujeta s svojim ljubimkanjem. Ona proti temu ne more nič: »<span style="font-style: italic;">Jalovo se počutim, jalovo.</span>« -(str. 53). Zdaj mi je jasno! Prejšnje poglavje se je končalo točno tam, kjer se konča tudi to poglavje – Jonasove roke se ljubimkajo z Nastjinimi, ko jih zaloti Matjaž. Njegovo ime izgovori tako, kot to Matjaž tudi sliši – ko</span><span dragover="true" style="">t da to ni njegovo, kot da to sploh niso besede.</span><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/4/4a/No._5%2C_1948.jpg"><img dragover="true" style="margin: 0pt 0pt 10px 10px; float: right; cursor: pointer; width: 138px; height: 279px;" src="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/4/4a/No._5%2C_1948.jpg" alt="" border="0" /></a></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span style="">»…pahljačasti svetlobi…« - prvič opazim besedo pahljača</span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span style="">»…pollockovsko potezo…« (str. 50) - </span><span style="" lang="EN-GB"><a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Jackson_Pollock">Paul Jackson Pollock</a> - </span><span dragover="true" lang="EN-GB">was an influential American painter and a major force in the abstract expressionist movement. (glej sliko)<br /></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span style="">Klafeta - grd, ponošen klobuk<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style=""><a href="http://hr.wikipedia.org/wiki/Franjo_Tu%C4%91man">Franjo Tuđman</a> – prvi predsednik Republike Hrvaške</span> </p><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-7286167578509517502?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-61414140535787570482007-02-11T11:37:00.000Z2007-02-12T17:36:08.397Z<p class="MsoNormal" style="text-align: center;" align="center"><b style=""><u><span style="">9. PRESTOLNICA BOLEČINE, JAVNA ROŽA<o:p></o:p></span></u></b></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Matjaževa perspektiva, dogajalni čas: 28.04. po intervjuju z Mitjem<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Matjaž ne mara več Mitjo in intervju z njim ga je čisto zmedel ter ga naredil živčnega. Odloči se, da gre proti Nastji, še prej pa si bo, seveda, spil pivo (Union). Tam sreča »fatalno« Barbaro in je takoj nad njo čisto osupel, navdušen. Sledi pitje piva in opisovanje gostov z besedama »drugorazredni« in »prvorazredni«. Išče punco, pa je ne najde, zato odide iz lokala in se odpravi proti akademiji, proti Nastji. V njegovih mislih se znova pojavi primerjava z Bogom, zaključi se dokaj pesimistično: »<i style="">Definitivno izgubljen primer, brez upa zmage.</i>« -(str. 46).<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Njegovo opisovanje arhitekture je podobno Nastjinem – še en dokaz, kako sta si načina razmišljanja med Matjažem in Nastjo podobna.</span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Sledi srečanje Matjaža in Nastje (ter Jonasa), kjer Jonasove roke božajo »ljubkujejo« Nastjine, kar Matjaža očitno moti. Tudi za Nastjo je to en zelo neroden trenutek (kot da bi jo zalotil pri seksu), zato poskuša rešiti situacijo, vendar je prepozno. Matjaž se počuti izdanega.<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span style="">Helena Dmitrovna Diakonova (skupaj z Dalijem na sliki) - </span><span dragover="true" lang="EN-GB">In 1929 Salvador Dali met his wife</span><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://www.herodote.net/Images/DaliGala.jpg"><img dragover="true" style="margin: 0pt 0pt 10px 10px; float: right; cursor: pointer; width: 140px; height: 149px;" src="http://www.herodote.net/Images/DaliGala.jpg" alt="" border="0" /></a><span dragover="true" lang="EN-GB"> Helena Diakonova, a </span><span dragover="true" lang="EN-GB">Russian immigrant that was already married and was more than 10 years older than him. Kno</span><span dragover="true" lang="EN-GB">w</span><span dragover="true" lang="EN-GB"> as</span><span dragover="true" lang="EN-GB"> <u>"Gala"</u> she became Dali's muse, lover, supporter and business manager. The couple was married in 1934 and she remained a major part of Dali's life up until his death.</span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style=""><a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Paul_Eluard">Paul Éluard</a> – francoski poet, bil je poročen s taisto Galo (na sliki z Dalijem) in imel z njo otroka, potem pa jo je izgubil, ko je ona odšla Daliju (in pri njem ostala). <a href="http://216.239.59.104/search?q=cache:MZ1y51Anj70J:kranj1.skavt.net/mrudolf/knj/Svet.doc+javna+ro%C5%BEa&hl=sl&amp;amp;amp;ct=clnk&cd=2&amp;gl=si">Javna roža</a> in <a href="http://www.amazon.com/Capital-Pain-Paul-Eluard/dp/0670203262">Prestolnica bolečine</a> sta njegovi deli.</span></p> <p class="MsoNormal"><span style=""><a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Dopplerjev_efekt">Dopplerjev efekt/pojav</a> - </span><span style="">je fizikalni pojav kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetlobe.<span style=""></span></span> </p><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-6141414053578757048?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-37660014400249102872007-02-11T10:40:00.000Z2007-02-12T17:38:37.911Z<div style="text-align: center;"><b style=""><u><span dragover="true" style="">8. GENERACIJA ROŽ JE BILA V ROŽICAH<o:p></o:p></span></u></b></div> <p class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Dogajalni čas: 28.04. znova intervju med Matjažem in Mitjem<o:p></o:p></span></p> <ol style="margin-top: 0cm;" start="1" type="1"><li dragover="true" class="MsoNormal" style=""><span dragover="true" style="">odgovor: Matjaž govori, kako lahko je (bilo) žive</span><span dragover="true" style="">ti, če živiš proti nečemu, kot je to on počel proti enopartijskem režimu (ki ga, mimogrede, prezira in se iz njega norčuje). Znova omenja boga (odrešeniki, božji otroci).<o:p></o:p></span></li><li dragover="true" class="MsoNormal" style=""><span dragover="true" style="">odg: Ne ve, proti čemu bi lahko bil proti dane</span><span dragover="true" style="">s (?)<o:p></o:p></span></li><li dragover="true" class="MsoNormal" style=""><span dragover="true" style="">odg: Iz tega odgovora menim, da je Matjaž otrok kapitalizma in se smatra za »zahodnjaka«. Nasilje, kapital in denar je nekaj kar omogoča »normalno življenje« po Matjaževih merilih.<o:p></o:p></span></li><li class="MsoNormal" style=""><span dragover="true" style="">Govori o šestdesetih in kako so mladi spreobrnili svet.<o:p></o:p></span></li><li dragover="true" class="MsoNormal" style=""><span dragover="true" style="">Meni, da je tisto obdobje spremenilo svet, in sa</span><span dragover="true" style="">mo dojemanje le-njega, za vedno. »<i dragover="true" style="">Od hipijevske odštekanosti si svet ni več opomogel, nikoli več ni postal normalen.</i>« -(str. 40)<o:p></o:p></span></li><li class="MsoNormal" style=""><span dragover="true" style="">Pri nas niso naredili nič, ker potem bi dobili samo kontra-efekt.<o:p></o:p></span></li><li class="MsoNormal" style=""><span dragover="true" style="">Njihova generacija je veliko govorila ampak je bila ves čas zadeta/pijana.<o:p></o:p></span></li><li dragover="true" class="MsoNormal" style=""><span dragover="true" style="">Hehe, Matjaž zajebe Mitjo in mu na čudovit način </span><span dragover="true" style="">odgovori na vprašanje.</span></li></ol> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Napetost med Matjažem in Mitjem se stopnjuje, verj</span><span dragover="true" style="">etno zaradi Nastje.<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style=""><a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Gesamtkunstwerk">Gesamtkunstwerk</a> – totalno delo umetnosti; popolna umetnina</span></p><p dragover="true" class="MsoNormal"><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://content.answers.com/main/content/img/amg/pop_albums/3/9/v/e39835q69vp.jpg"><img dragover="true" style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 200px;" src="http://content.answers.com/main/content/img/amg/pop_albums/3/9/v/e39835q69vp.jpg" alt="" border="0" /></a> </p><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-3766001440024910287?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-88412881319978334612007-02-11T10:23:00.000Z2007-02-12T17:40:37.167Z<div style="text-align: center;"><b style=""><u><span dragover="true" style="">7. POVRŠINA IN OMLETA<o:p></o:p></span></u></b></div> <p class="MsoNormal"><span style="">Nastjina perspektiva, dogajalni čas: verjetno še vedno 2</span><span dragover="true" style="">7.04. mogoče celo naslednji dan, dogajalni prostor: fakulteta/atelje/predavalnica<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Nastja se osredotoči na glino, ki ji je padla na tla in dobila neko fascinantno obliko solze, ter poskuša z njo študentom razložiti kakšen pomen ima </span><span dragover="true" style="">površina, kako »<i style="">…glina, ki se je dotaknete z voljo po oblikovanju, ne more biti mrtva.</i>« -(str. 36) Z zaključkom »predavanja« je zadovoljna, meni, da je dosegla svoj namen: »<i dragover="true" style="">Nekaj se mi je posrečilo, nekaj sem jim dopovedala, napotila sem jih v neznano smer.</i>« -(str. 36/37)<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Tudi Nastja se znajde v nekakšnem transu, kjer se zaveda vsega kar jo obdaja naenkrat: <i dragover="true" style="">»…ne morem se osredotočiti na nič posamičnega; skozme se pretaka ateljejski ritem in se prepleta z ritmom padajoče svetlobe; čas zastane.</i>« Ne vem – morda se ji to zgodi istočasno kot Matjažu v prejšnjem odlomku; mogoče sta pač tako zelo duhovno povezana.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Nastja ugotavlja, da se Matjaž uničuje in to dejstvo sov</span><span dragover="true" style="">raži.<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">»<i style="">Ko se zavem, gledam Jonasove roke…</i>« se ponovi dvakrat na začetku dveh zaporednih odlomkih. Jonasovo delo jo osupne, v njem (delu) najde povezavo s svojo nosečnostjo oz. z otrokom v materi.<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Zadnjih par vrstic, ki, domnevam, bi imele nek bistven</span><span dragover="true" style=""> pomen v odlomku, ne razumem.<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Str. 35: <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Raster_graphics">raster</a> - steklena plošča ali folija s črtasto, pikčasto pravilno mrežo za dobivanje tonskih odtenkov</span></p><p dragover="true" class="MsoNormal"><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://www.pangolin.com/images/LD2000/Girl-on-picket-fence.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 240px; height: 142px;" src="http://www.pangolin.com/images/LD2000/Girl-on-picket-fence.jpg" alt="" border="0" /></a></p> <p class="MsoNormal"><span style=""><br /></span></p><p class="MsoNormal"><span style="">Str. 37: <a href="http://sl.wiktionary.org/wiki/%C5%A1aman">šaman</a>(ka) - kdor ima v zamaknjenju neposreden stik z duhovi, nadnaravnimi silami in vpliva nanje</span></p><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-8841288131997833461?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-54129404667169898312007-02-10T19:18:00.000Z2007-02-12T17:44:13.187Z<p class="MsoNormal" style="text-align: center;" align="center"><b style=""><u><span style="">6. EVA, POJOČA ŽAGA<o:p></o:p></span></u></b></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Matjaževa perspektiva: opiše kakšen vpliv imajo akacije in <a href="http://www.google.si/search?hl=sl&q=Bard+Laureantus&amp;btnG=Iskanje&meta=">Bard Laureantus</a> (tudi ta oseba, zgleda, je izmišljena) na mladoletnice. Bard je Matjažev kolega slikar, ki rad pije in hkrati riše – tu opisuje Matjaž svoje spomine, ko je Bard slikal/risal Barbaro, vendar je iz tega ratala samo skica (kroki = croquis) – imela pa je neverjetno moč na Matjažem.<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span style="">Sledi malo Matjaževega humorja</span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal" style="margin-left: 36pt; text-indent: -18pt;"><!--[if !supportLists]--><span style=""><span style="">–<span style=""> </span></span></span><!--[endif]--><span dragover="true" style="">zastava - trobojnica, ki kritično motri nad strahopetnimi psi, da se še usrat ne upaj</span><span dragover="true" style="">o (ironija – od strahu se še usrati ne moreš, hehe)<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal" style="margin-left: 36pt; text-indent: -18pt;"><!--[if !supportLists]--><span style=""><span style="">–<span style=""> </span></span></span><!--[endif]--><span style="">grdo slovensko zastavo še gasilskemu društvu v <a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Zgornji_Ka%C5%A1elj">Zgornjem Kašlju</a> ne bi privoščil; njegov kolega Bard tudi ne<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Matjaž se spominja svoje mladosti ne tem ljubljanskem trgu in te svoje spomine primerja z zdajšnjimi občutki – to zna biti dokaj naporno, zato hitro postane žejen. Odpravi se v gostilno, ki mu v vseh pogledih ni všeč (no, razen bok-arska natakarica :)<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Pojavi se šepavi Zvone, karikaturist, dalmatinski genij. Nazdravita in Matjaž odide. Spet se počuti bedno in spet se spomni Nastje ter njune (mukotrpne) ljubezni (str. 33: »<i dragover="true" style="">Če me že mora podreti avto, čemu me ne podre tvoja ljubezen?</i>«)<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">V naslednjem trenutku se Matjaž znajde v nekakšnem transu, metafazi, počuti se povezanega z vsem kar ga obdaja, pa vendar kot da je izklopljen iz sveta. Iz budnega sanjanja ga zbudi prototip neprilagodljivca, dolgolasi, očalasti, vražje dobri violinist Edi.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Ne razumem – kdo je Eva – in zakaj ga na njo asociira pojoča žaga?! (če nastopi v knjigi,</span><span dragover="true" style=""> se ne spomnim)<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span style="">Trubadur na samotni poti – Mitjeva knjiga</span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Marko Pogačar – v <a href="http://tis.telekom.si/">telefonskem imeniku</a> obstajajo trije Markoti, na</span><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://www.slobodnadalmacija.hr/20060203/images/KULT2A.jpg"><img style="margin: 0pt 0pt 10px 10px; float: right; cursor: pointer; width: 158px; height: 105px;" src="http://www.slobodnadalmacija.hr/20060203/images/KULT2A.jpg" alt="" border="0" /></a><span dragover="true" style=""> <a dragover="true" href="http://www.google.si/search?hl=sl&q=Marko+poga%C4%8Dar&amp;btnG=Iskanje+Google&meta=cr%3DcountrySI">slovenskem Googlu sa</a></span><span dragover="true" style=""><a dragover="true" href="http://www.google.si/search?hl=sl&amp;q=Marko+poga%C4%8Dar&btnG=Iskanje+Google&amp;meta=cr%3DcountrySI">mo</a></span><span dragover="true" style=""><a href="http://www.google.si/search?hl=sl&q=Marko+poga%C4%8Dar&amp;btnG=Iskanje+Google&meta=cr%3DcountrySI"> eden</a>, na <a href="http://www.google.si/search?hl=sl&amp;q=Marko+poga%C4%8Dar&btnG=Iskanje&amp;meta=">svetovnem Googlu pa je eden drug</a>, dokaj <a href="http://www.vecernji-list.hr/newsroom/culture/izlog/697441/index.do">slaven, hrvat</a>, rojen v Splitu, sorazmerno</span><span dragover="true" style=""> <a href="http://www.slobodnadalmacija.hr/20060203/kultura01.asp">mlad, poetik</a> (glej sliko), urednik</span><span dragover="true" style=""> časopisa <a href="http://www.student.hr/skripte/srv.asp?svc_id=55">Ka/Os</a>, njegova dela so celo nagrajena. Domnevam da ima svojo kolumno v <a href="http://www.slobodnadalmacija.hr/20070210/index.asp">Slobodni Dalmaciji</a>, ali pa vsaj en članek.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Kontemplacija - poglobljeno razmišljanje, razglabljanje o kaki stvari, zlasti duhovni<o:p></o:p></span></p><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-5412940466716989831?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-80125573857426437902007-02-10T18:11:00.000Z2007-02-12T17:44:58.459Z<p class="MsoNormal" style="text-align: center;" align="center"><b style=""><u><span style="">5. DRSENJE, ORNAMENTALIKA KRVI<o:p></o:p></span></u></b></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Nastjina perspektiva – znova opazuje arhitekturo stavbe v kateri je študirala in zdaj poučuje. Sprašuje se o smislu življenja?<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Terpentin - z destilacijo smole nekaterih iglavcev pridobljena hlapljiva tekočina, ki se uporablja zlasti za izdelavo lakov, barv<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Nastjo tukaj spremljajo čudni občutki, obenem jo je strah in je vesela, da je tukaj.<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span style="">Prvič v romanu se pojavi Jonas in takoj opazimo, da ima nek poseben vpliv na Nastjo. Iz njunega prvega dialoga, po mojem mnenju Nastja gleda nanj, in na njegovo željo po fukanju, takole: »<i style="">Pofukal me boš, če boš priden in se zato bolj potrudil!</i>« Seveda, se lahko motim.</span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">»<i style="">…prikriti krvavosti, krvavičnosti, ukrvavičenosti kiparsta, …</i>« - str. 26 - igra besed<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Fikus - divja ali kultivirana rastlina z velikimi, elipsastimi zimzelenimi listi</span><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d3/Renoir_Self-Portrait_1910.jpg"><img dragover="true" style="margin: 0pt 0pt 10px 10px; float: right; cursor: pointer; width: 200px;" src="http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d3/Renoir_Self-Portrait_1910.jpg" alt="" border="0" /></a></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span style="">»<i style="">…dekolte je renoirovski.</i>« - str. 27 – <a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Renoir">Renoir – francoski slikar – impresionist (glej sliko)<br /></a></span></p>Bogdan Sterle - oseba ne obstaja (vsaj na <a href="http://www.google.si/search?hl=sl&q=bogdan+sterle&amp;btnG=Iskanje+Google&meta=">Googlu</a> ali pa v <a href="http://tis.telekom.si/">telefonskem imeniku</a> ga ni - preverjeno)<br /><span style=""><br />Iz pogovora med Nastjo in dekanovo tajnico ne ugotovim, katera je bolj neumna. Vse bolj imam namreč občutek, da Nastja niti ni glih inteligentna. Če ji Jonas reče, da bi jo rad pofukal, sklepamo, da se je že med njima nekaj razvijalo, ona pa si šele sedaj reče, »<i style="">zdi se mi, da sem mu všeč.</i>« Mogoče pa je vseeno mislila na to, da jo ima Jonas resnično rad in da se mu to ne zdi samo one-night-stand razmerje.</span><br /><span style="font-weight: bold; color: rgb(255, 0, 0);font-size:130%;" ><br />UPDATE</span> - sošolčevi zapiski<br /><br /><span style=";font-family:Times New Roman;font-size:100%;" >Nastja – 17. 04.(?) Akademija za umetnost (?)</span><br /><p><span style=";font-family:Times New Roman;font-size:100%;" >Nastja opisuje arhitekturo stavbe v katero vstopa, ko enkrat vstopi se ji zdi kot grobnica, vendar se to kmalu spremeni, ko pomisli na študente in študentke. Na vrhu stopnišča sreča svojega učenca Jonasa, ki je postaven. Ta jo neposredno osvaja. Ona pa ne užaljeno morda celo polaskano odide v pisarno dekana, kjer se spomni na Matjaža.</span><br /></p> <p><span style=";font-family:Times New Roman;font-size:100%;" >>…je izumil slikarstvo drsenja</span><br /></p> <p><span style=";font-family:Times New Roman;font-size:100%;" ><a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Lawrence_Durrell">Durrel: Aleksandrijski kvartet</a> – delo (tetralogija), ki opisuje en dogodek iz perspektiv štirih oseb (podobno kot Pimlico)<b><br /></b></span></p><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-8012557385742643790?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-90523763487701774962007-02-10T17:23:00.000Z2007-02-10T17:11:10.644Z<p class="MsoNormal" style="text-align: center;" align="center"><b style=""><u><span style="">4. MED ZAZNAVO IN IZRAZOM STOJI SMRT<o:p></o:p></span></u></b></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Dogajalni čas: 27.04.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Matjaž ima za sabo šest plošč, zadnja se imenuje Dotik večnosti, na kateri je pesem Popotniki.<o:p></o:p></span></p> <ol style="margin-top: 0cm;" start="1" type="1"><li class="MsoNormal" style=""><span style="">odgovor: njegove pesmi nastajajo dolgo, spotoma, zato niso vse »nove«; torzo - nedokončano delo, stvar sploh<o:p></o:p></span></li><li class="MsoNormal" style=""><span style="">odgovor: pesmi nastajajo po občutku, določeni situaciji in občutju. Našteva grške otoke, na katerih je (z Nastjo) bil in ugiba na katerem je napisal določene pesmi. Opiše situacijo, kako so Popotniki nastali, in zakaj jih ni mogel nadaljevati doma.<o:p></o:p></span></li><li class="MsoNormal" style=""><span style="">odgovor: bistvo odlomka se nedvomno skriva v tem odgovoru in od tod tudi naslov odlomka (str. 22: »<i style="">…doumeli so, da <u>med senzacijo in ekspresijo stoji smrt</u>, večnost.</i>«<o:p></o:p></span></li><li class="MsoNormal" style=""><span style="">Ljubosumje?<o:p></o:p></span></li><li class="MsoNormal" style=""><span style="">Ne vem, če je to samo šala na ženski račun, ali je to njegov vpogled na ljubezen sploh.<o:p></o:p></span></li><li class="MsoNormal" style=""><span style="">To mora bit misel/stavek odlomka (str. 22: »Prava ljubezen je po pravilu demonična in nadse prikliče inkvizitorje in rablje.«) – Ko ljubiš trpiš?!<o:p></o:p></span></li><li class="MsoNormal" style=""><span style="">Po mojem mnenju se tu pisatelj – Dekleva »norčuje« iz sebe – zaznal sem samoironijo in sicer v zadnjem stavku sedmega odgovora (Str. 23: »<i style="">Nekako tako sem se počutil, razstreljenega, kot da bi iz fantastične simfonije treščil v realističen roman, poln stranskih zgodb in slepih rokavov.</i>«)<o:p></o:p></span></li><li class="MsoNormal" style=""><span style="">Njegove pesmi niso namenjene široki publiki.<o:p></o:p></span></li><li class="MsoNormal" style=""><span style="">Pesem Počasnosti so podobne Kunderovim romanom; njegove pesmi so »posebne« in zato namenjene samo ožji, izbrani publiki.<o:p></o:p></span></li><li class="MsoNormal" style=""><span style="">(Vsi) ostali so zanj samo igralci.<o:p></o:p></span></li><li class="MsoNormal" style=""><span style="">Iz tega odgovora sklepam, da je dogajalni čas (leto) konec prejšnjega (20.) stoletja. Govori, kaj njegove pesmi niso (str. 24: »<i style="">Samozavestni človek je večno nasprotovanje, zoprvanje svetu.</i>«). Zopet omenja Boga, in kako čaka pred vrati (odrešenjem?) in to se mu ne zdi romantično. Še vedno ne vem, ali mu je Bog všeč ali ne; morda mu je to samo podlaga za izražanje svojih pogledov na svet.<o:p></o:p></span></li><li class="MsoNormal" style=""><span style="">Po lastni interpretaciji.<o:p></o:p></span></li></ol> <p class="MsoNormal"><span style=""><a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Impresionizem">Impresionizem</a> - umetnostna smer ob koncu <st1:metricconverter productid="19. in" st="on">19. in</st1:metricconverter> v začetku 20. stoletja, ki si prizadeva izraziti (čutni) vtis zunanjega sveta<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style=""><a href="http://www.google.si/search?hl=sl&q=pointilizem&amp;btnG=Iskanje+Google&meta=">Pointilizem</a> - likovno izražanje z nanašanjem čiste barve na platno v obliki drobnih pik<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style=""><a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Fauvizem">Fauvizem</a> - umetnostna smer v slikarstvu v začetku 20. stoletja, značilna po čistih, močnih barvnih tonih<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Hegeljanec – pristaš hegeljanstva - <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Hegel">Heglova filozofija</a> ali na njenih osnovnih <span style=""> </span>načelih temelječa filozofska smer</span></p><br /><span style="font-size:130%;"><span style="font-weight: bold; color: rgb(255, 0, 0);">UPDATE</span> - sošolčevi zapiski</span><br /><br /><span style="font-family:Times New Roman;font-size:100%;"> Intervju – 27. 04. Posneto na kaseti</span><br /><p><span style="font-family:Times New Roman;font-size:100%;">Mitja intervjuja Matjaža, ki s ''preprostih'' vprašanj o njegovih pesmih preskakuje na ''absurdnost'' ljubezni. Poezija in glasba sta neponovljivi, nepovrnljivi, torej smrtni. Enako velja za ljubezen. Romantiko predstavi v slabi luči.</span><br /></p> <p><span style="font-family:Times New Roman;font-size:100%;">»<span style="font-style: italic;">ljubezen je sladko drsenje v izgubo</span>«</span><br /></p> <p><span style="font-family:Times New Roman;font-size:100%;">Wim Wenderson (Nebo nad Berlinom) – film o dveh angelih; en izmed njiju se odreče nesmrtnosti, saj hoče doživljati (okus, barve…)</span></p><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-9052376348770177496?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-38364911854483073642007-02-10T17:05:00.000Z2007-02-10T19:14:01.439ZVsem dosedanjim postom analitičnega branja odlomkov sem dodal UPDATE - sošolčeve (analitične) zapiske in če bo kaj sreče, jih bom še dodajal od drugih sošolcev - ali pa tudi od vas, če bi se kateri opogumil (čeprav v tem ne vidim kje nastopi pogum) in poslal kakšne svoje misli, zapiske, citate, ki se mu zdijo pomembni ali si jih interpretira na svoj lasten način.<br /><br /><span style="font-size:130%;">Torej, VES ČAS glejte vse te že objavljene poste za nadaljnje updejte, ki bodo (upajmo) še sledili!<br /><span style="font-size:78%;"><br /></span><span style="font-size:78%;">p.s.: Danes in jutri pričakujte vsa poglavja analitično prebrana, ker mamo v ponedeljek rok (kdor ni pripravljen - odmah NMS)</span><br /></span><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-3836491185448307364?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-75362724726147201752007-02-10T16:16:00.000Z2007-05-04T18:17:42.043Z<p class="MsoNormal" style="text-align: center;" align="center"><b style=""><u><span style="">3. VELIKE MODRE OČI IN OBALE BREZ OBZORJA<o:p></o:p></span></u></b></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Še vedno 26. 04., sreča Ladota z njegovo »frkljico« in gre z njima na pijačo.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Ko Matjaž pesmi dobro odigra, takrat sam vidi pesmi <i style="">prostorsko, vidi vse besede in zvoke naenkrat, … kot bi gledal iz telesa pesmi, izvenosebno.</i> Ampak se takoj vpraša kdaj mu pa tak sploh gre – tako <i style="">nepotresno nepretresno nepreresno nepretesno</i> (igra besed). Kot, da ve da takšnega »idealnega« igranja ne bo nikoli dosegel. Poskuša se celo na hitro potolažiti, da je vseeno, dokler so vsi naokrog njega zadovoljni, ampak se spet hitro nazaj zresni in se vrne k slabemu občutku.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Omeni svoje punce – Mojco, Barbaro in (sedanjo) Nastjo in kako jih je lahko vse včasih lepo pojahal. <o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Medtem ko se naceja z Ladom in njegovo lepotičko, ki ga mimogrede (po Matjaževem) osvaja, ga preganja občutek, da je opazovan od Nastje (mogoče ga zato boli zob?!), zato se ves čas obrača in jo išče s pogledom. <o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Zatem sledi kratek vpogled v sebe in na svoje življenje. Njegovo nezadovoljstvo v življenju najboljše opiše zadnji stavek v tem odlomku: <i style="">»Pobruhaj me, o Bog!«</i> Ne vem, ali hoče s tem povedati, da ne nadzoruje sam svojega življenja; da verjame v višje sile oz. da je veren; želi, da ga višje sile odrešijo tega zemeljskega trpljenja?!<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Gostilna je »<i style="">oštarija, ki nikoli ne bo vredna pol klinca, še vedno v družbeni lasti</i>«, natakar, na drugi strani, pa se mu dopade: »<i style="">natakar z novo rundo – visoko moralno potezo</i>« - bolj kot mu nese pijačo, rajši ga ma.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Ladova punca – imena oz. vzdevki si sledijo v tem vrstnem redu: <i style="">luštna frkljica</i>, <i style="">lepotička</i>, <i style="">ta mala</i>, <i style="">malečka</i>, <i style="">mladoletnica</i>, <i style="">flenča</i> (tu pokaže prsi), »<i style="">s svojim iškarjotovskim nasmehom</i>« - primerja jo z Iškarjotom (<a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Judas_Iscariot">Juda Iškarjot</a> – izdajalec), <i style="">mala</i>, <i style="">frčefela</i>, <i style="">frfrica</i>, <i style="">deklič<o:p></o:p></i></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Matjaževa pesem – Na obali brez obzorja<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Sledi par pogledov v dekolte in nekaj spogledovalnih fraz med punco in Matjažem, dokler Lado in punca ne odideta. <o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">V tem odlomku je omenjenih več biblijskih oseb: <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Jeremiah">Jeremija</a> (str. 16: »<i style="">kaj za vraga mučim sam sebe s temi jeremijadastimi pomijami?</i>«), <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/God">Bog</a> (str. 17); <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Judas_Iscariot">Juda Iškarjot</a> (str. 17: <i style="">»…mi jo ponudi skupaj s svojim iškarjotovskim nasmehom…</i>«)<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Str. 18: »…<i style="">velika siva vešča naredi nad mojo glavo trojni salto in tresne na mizo, trepetaje.</i>« - spomni na Nastjino muho iz prejšnjega poglavja, ki je delala dvojne/trojne aksle nad njeno mizo.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Str. 18: <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/John_Osborne">John Osborne</a>, Žid, islamski skrajnež, podpredsednik <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Duma">Dume</a>, klamfe (klamfati -vsebinsko prazno, nespametno govoriti)<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Preko ulice vidi Mitjo, s katerim je zmenjen za intervju naslednji dan; čeprav intervjuje ne mara, mu to z njim paše, ker je bil nekoč muzikant in ker to dela iz prepričanja.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Str. 19: »<i style="">Na tvoji dlani plete gnezdo roj semen in brez bojazni zre v pršeči čas pramen…</i>« dvostišje, katerega bi rad uporabil v svoji novi pesmi, vendar dvomi, da si bi ga lahko zapomnil.</span></p><br /><span style="font-size:130%;"><span style="font-weight: bold; color: rgb(255, 0, 0);">UPDATE</span>: sošolčevi zapiski</span><br /><br /><p><span style=";font-family:Times New Roman;font-size:100%;" >Po nastopu se odpravi v neko gostilno kjer sreča prijatelja (?) Lada z njegovim dekletom. Poskuša se prepričati, da njegov nastop ni bil slab ampak prav dober. Postane nostalgičen, spominja se nekdanjih afer in ''velikih modrih oči''. </span></p> <p><span style=";font-family:Times New Roman;font-size:100%;" >Spreleti ga občutek, da ga Nastja utesnjuje, predvsem s tem, da čuti njen pogled, morda tudi s ''smrčkoma''</span></p> <p><span style=";font-family:Times New Roman;font-size:100%;" >Na pločniku vidi Mitjo in se spomni na dogovorjeni intervju.</span><br /></p> <p><span style=";font-family:Times New Roman;font-size:100%;" ><span style="font-style: italic;">…karkoli bo že nad naju prišlo, v ustih bo pelo tvoje modro telo…</span> iz Na obali brez obzorja</span></p> <p style="font-style: italic;"><span style=";font-family:Times New Roman;font-size:100%;" >…Na tvoji dlani plete gnezdo roj semen in brez bojazni zre v pršeči čas premen…</span></p><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-7536272472614720175?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-51924233455692436972007-02-05T21:01:00.000Z2007-02-10T17:09:40.070Z<p class="MsoNormal"><span style="">Nastja – v svojem ateljeju – verjetno še vedno 26.4. – gnete glino in ustvarja kip, misli se ji vedno znova vračajo Matjažu, o njegovih čutnih rokah, ki so jo znale tako spretno zadovoljiti. Potem se zamisli, kakšna zguba je Matjaž, in ob tej misli tudi , bolj ali manj, ostane. <o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Vso poglavje rada opazuje, ocenjuje in opisuje arhitekturo okoli nje (soba, v kateri je; stavba v kateri je soba; itd.). <o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Ne zna računat – meni da je dvajset kvadratnih metrov enako dvajsetim kubičnih metrov. <o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">»Milijon pomnoženo s tristo petinšestdeset krat sto let, to je, to je … petintrideset milijard šeststo milijonov sanjarij.« (str. 11) - narobe – 1.000.000 x 365 x 100 = 365.000.000.00<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Misli se ji vrnejo k otroku. Ob tej misli ji postane slabo. Tu tudi nastopi ena in edina izgovorjena beseda v poglavju (»dušeče«).<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Muha, ki še vedno ni padla na mizo, je pokazatelj, kako hitro ji misli tečejo.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">V zadnjem odlomku pokaže, kako zelo pozna Matjaža, vendar ji to ne da potuje, temveč ga zaradi tega ima še manj rada.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><i style=""><span style="">Ležeči tisk </span></i><span style="">ne vem kaj pomeni, sem pa ugotovil, da nekako ležeče besede spadajo skupaj samo po odlomkih (npr. »<i style="">samo</i>« se ponovi 3x v zadnji povedi v predzadnjem odstavku).<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">»Nad mizo je zrak.« (vse na str. 10) - v tej obliki se ponovi 3x, v podobni obliki se ponovi še 3x zraven.<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span style="">Idolatrija (str. 9) - čaščenje, oboževanje idolov<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Arnold_B%C3%B6cklin"><st1:city st="on"><st1:place st="on"><b><span lang="EN-GB">Arnold</span></b></st1:place></st1:city><b><span lang="EN-GB"> Böcklin</span></b></a><span lang="EN-GB"> (16 October 1827 – 16 January 1901) was a symbolist Swiss painter.</span><span style=""></span><br /></p><span style="font-size:85%;"><br />P.S.: Slik odlomka ni, ker ni pomembnejših zapiskov oz. vse lahko najdete tukaj, če pa želite (oz. si knjige niste kupili in bi radi prebrali nadaljevanje knjige) mi sporočite preko komentarja ali maila pa bo tudi to zrihtano.<br /><br /><span style="font-size:100%;"><br /><span style="font-size:130%;"><span style="font-weight: bold; color: rgb(255, 0, 0);">UPDATE</span>: sošolčevi zapiski</span><br /><br /></span></span><p><span style=";font-family:Times New Roman;font-size:100%;" >Nastja v svoji sobi gnete glino in oblikuje kip (ne plastiko). Razmišlja o Matjažu in njegovih rokah. Spomni se na otroka in kako je otrok tudi del Matjaža. Ob tej ideji ji postane tesno, dušeče.</span><br /></p> <span style=";font-family:Times New Roman;font-size:100%;" >Aretha Franklin (poimenovana kot Aretha, Franklinova, velika črnina, velika črnuhinja) – Nastja hoče da se nekaj njene vzkipljivosti (poguma?) prenese tudi nanjo. (''feministična'' pesem Respect)<b> </b></span><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-5192423345569243697?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-71285209742425996922007-02-05T20:54:00.000Z2007-02-05T21:01:07.503ZOk, na kratko, kako bo potekalo objavljanje postov v bližnji prihodnosti: hitro. Datum, do katerega moramo strniti zapiske vseh analitično prebranih odlomkov se bliža, zato bom probal vse dokaj hitro (in temeljito) objavljat. Pri tem mi seveda lahko pomagate - vidim, da obiskujete stran, vidim pa tudi, da vas je strah pošiljati prispevkov - verjetno iz neutemeljenega strahu. No, nikar; itak je vse anonimno, plus tega bi vsa "sramota" padla name, ker, če še niste opazili, je moje ime edino objavljeno na tej strani.<br /><br />Torej, le pogumno in hitro do analitično prebranih odlomkov.<br /><br />Mimogrede, v bližnji prihodnosti bo blog stilsko prenovljen in tako še privlačnejši za vaše vido receptorje.<br /><br />Pa še blog s podobno vsebino bo objavljen kmalu, tokrat z naslovom <span style="font-style: italic;">Neznosna lahkost bivanja</span>, ki ga bo vodil moj sošolec. You'll be up to date...<br /><br />Do takrat... srečno!<div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-7128520974242599692?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-31125097689892615892007-01-21T18:46:00.000Z2007-02-10T17:10:48.392Z<div style="text-align: center;"><b style=""><span style="">1. SMRČKA, KI DOJITA LUNO<o:p></o:p></span></b></div> <p class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">26.04. – Slovensko mladinsko gledališče – koncert Matjaža (Godca)<o:p></o:p></span></p> <p class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">Matjaž je pijan, na odru, strah ga je, da mu gre/bo šlo vse narobe, tako kot s koncertom, kot tudi z Nastjo. Igra pesmi s svoje nove (bodoče) plošče Dotik večnosti, prva pesem na plošči oz. katero bo zaigral so </span><span dragover="true" style="">Popotniki.<o:p></o:p></span></p> <p dragover="true" class="MsoNormal"><span style="">»Težko je b</span><span dragover="true" style="">iti duhovit ob zatonu tisočletja, še virusom gre za nohte.« - dogajalni čas morda konec 2. tisočletja?</span></p> <p class="MsoNormal"><span dragover="true" style="">»Poglej, Matjaž, moje prsi se spreminjajo v smrčka in z njima bom podojila Luno.« - noseča; v naslednjih povedih razloži, kako ga je to dotolklo – dvomi o svoji zmožnosti očetovstva.</span></p>Evo, še nekaj v knjigi omenjenih oseb, meni neznanih:<br /><ul><li dragover="true"><b><span dragover="true" lang="EN-GB">Billie Holiday</span></b><span dragover="true" lang="EN-GB"> (April 7, 1915 – July 17, 1959), born Eleanora Fagan and later called <b dragover="true">Lady Day</b>, was an Ame</span><span dragover="true" lang="EN-GB">rican singer known equally for her difficult life and her emotive, poignant singing voice. <st1:place dragover="true" st="on">Holiday</st1:place> is generally considered one of the greatest jazz voices of all time.</span></li></ul><ul><li dragover="true"><b dragover="true">Charles Hardin Holley</b> (September 7, 1936 – February 3, 1959), better known as <b dragover="true">Buddy Holly</b>, was an American singer, songwriter, and a pioneer of Rock and Roll. The change of spelling of "Holley" to "Holly" came about because of an error in a contract he was asked to sign, listing him as Buddy Holly. That spelling was then adopted for his professional career. The original spelling of "Holley" was engraved on his headstone.</li><ul><li dragover="true">Buddy Holly is considered one of the most influential founding fathers of rock 'n roll. In 2004, Rolling Stone Magazine ranked him #13 on their list of the 100 Greatest Artists of All Time. Although his career was cut short, his body of work is considered among the best in rock music history. His music would influence not only many of his recording contemporaries, but also the future direction music would take.</li></ul></ul> <ul><li dragover="true"><b><span lang="EN-GB">Wassily Kandinsky</span></b><span dragover="true" lang="EN-GB"> (Russian: Василий Кандинский, first name pronounced as [vassi:li]) (December 16 [O.S. December 4]</span><span dragover="true" lang="EN-GB"> 1866 – December 13, 1944) was a Russian painter and art theorist. One of the m</span><span dragover="true" lang="EN-GB">ost famo</span><span dragover="true" lang="EN-GB">us 20th-centu</span><span dragover="true" lang="EN-GB">ry artists, he is credited with painting the first modern abstract works</span></li></ul><br />Začetek 1. poglavja (z zapiski):<br /><br /><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://4.bp.blogspot.com/_M0o7culr2vo/RbO5xrmIUvI/AAAAAAAAAF0/E7SpO7dUJ3g/s1600-h/1.jpg"><img style="cursor: pointer;" src="http://4.bp.blogspot.com/_M0o7culr2vo/RbO5xrmIUvI/AAAAAAAAAF0/E7SpO7dUJ3g/s200/1.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5022562272615617266" border="0" /></a><br /><br /><br />Konec 1. poglavja (z zapiski):<br /><br /><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://1.bp.blogspot.com/_M0o7culr2vo/RbO6C7mIUwI/AAAAAAAAAF8/tZ-j5MgIkEg/s1600-h/2.jpg"><img style="cursor: pointer;" src="http://1.bp.blogspot.com/_M0o7culr2vo/RbO6C7mIUwI/AAAAAAAAAF8/tZ-j5MgIkEg/s200/2.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5022562568968360706" border="0" /></a><br /><br /><br /><span style="font-size:130%;"><span style="font-weight: bold; color: rgb(255, 0, 0);">UPDATE</span>: sošolčevi zapiski</span><br /><br /><p><span style=";font-family:Times New Roman;font-size:100%;" >Matjaž je opit na odru, zelo samokritičen in pesimističen. Prepričan je, da mu bo vse šlo po zlu. Občinstvo poskuša omehčati s humorjem, a brez odziva. Spominja se počitnikovaje(?) na otoku Samosu.</span><br /></p> <p><span style=";font-family:Times New Roman;font-size:100%;" >»<span style="font-style: italic;">Poglej, Matjaž, moje prsi se spreminjajo v smrčka in z njima bom podojila Luno.</span>« - noseča; v naslednjih povedih razloži, kako ga je to dotolklo – dvomi o svoji zmožnosti očetovstva.</span><br /></p> <p><span style=";font-family:Times New Roman;font-size:100%;" >Elvis Presley (omenjen kot Presley) '77, Billie Holiday, Buddy Holly '59; nanaša se na idejo, da je Matjaž Godec legenda in se sprašuje kdaj je to postal.</span></p> <p><span style=";font-family:Times New Roman;font-size:100%;" >Vasilij Kandinski – njegovo spoznanje je razsvetlilo Matjaža</span><br /></p> <p><span style=";font-family:Times New Roman;font-size:100%;" >Najnovejša plošča – Dotik večnosti s pesmijo Popotniki</span><br /></p> <p style="font-style: italic;"><span style=";font-family:Times New Roman;font-size:100%;" >…Nad prašnim psom v tišini oljke je zavekal padli čas in temna milost je napela žitni klas…</span></p> <span style="font-style: italic;font-family:Times New Roman;font-size:100%;" >…Pod praznim nebom se je smrt ovila v glas, jesenska solza ti predrla je obraz…<b> </b></span><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-3112509768989261589?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-26687031417818645762007-01-08T18:46:00.000Z2007-01-08T18:53:41.982ZEvo, kaj se vse najde na netu - <a href="http://www.napovednik.com/dogodek56277_spela_stres_neznosni_pimlico">Špela Stres: Neznosni Pimlico</a> oz. še detajlne informacije <a href="http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/?page_id=19">tukaj</a>.<br /><br />Za vse navdušence obeh romanov (vsaj enega) in piflarje je to priporočljiva dramska igra za ogled; definitivno še boljši/ali vsaj drugačen vpogled v oba romana. Da, igra je sestavljena iz obeh romanov in sicer citiram: "<span style="font-size:100%;">po motivih romanov Milana Dekleve Pimlico in Milana Kundere Neznosna lahkost bivanja".<br /><br /></span>Cenik, sedežni red in ostale informacije so na voljo na zgornjih povezavah.<div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-2668703141781864576?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-46564617348607462652007-01-08T12:10:00.000Z2007-01-08T16:57:23.101ZSošolec je med počitnicami imel veliko časa (12h popolnega dolgčasa, če smo natančni, in to v obe smeri) in zato je šel brat knjigo ter naredil nekaj dokaj obsežnih zapiskov. Sam sem sicer na kratko preletel, ampak se mi zdi vredno objave; naj se vidi še eno stališče bralca.<br /><br />Torej, dva lista - eden A5 ter drugi A4 format, upam da je resolucija dovolj velika, da dešifrirate pisavo. Good luck!<br /><br /><br /><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://3.bp.blogspot.com/_M0o7culr2vo/RaI2jDVeMhI/AAAAAAAAAEU/Werrx9-ind0/s1600-h/R.C.+2.+zapiski+-+A5.jpg"><img style="cursor: pointer;" src="http://3.bp.blogspot.com/_M0o7culr2vo/RaI2jDVeMhI/AAAAAAAAAEU/Werrx9-ind0/s320/R.C.+2.+zapiski+-+A5.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5017632910662840850" border="0" /></a><br /><br />A5<br /><br /><br /><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://3.bp.blogspot.com/_M0o7culr2vo/RaI2VDVeMgI/AAAAAAAAAEM/rxJ4ygitNwo/s1600-h/R.C.+1.+zapiski+-+A4.jpg"><img style="cursor: pointer;" src="http://3.bp.blogspot.com/_M0o7culr2vo/RaI2VDVeMgI/AAAAAAAAAEM/rxJ4ygitNwo/s320/R.C.+1.+zapiski+-+A4.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5017632670144672258" border="0" /></a><br /><br />A4<div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-4656461734860746265?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-71134456317275963882007-01-07T14:28:00.000Z2007-01-07T14:32:06.618ZTorej, za vse tiste, ki vam je knjiga všeč (vem, malo nas je) in se še niste lotili 2. branja (pa tudi če ste se, nikoli ni prepozno), vam prilagam navodila, da boste knjigo analitično prebrali, in ničesar ne spregledali. Za pravopisne napake nisem kriv, navodila je sestavila, kakopak, profesorica (sem pa kriv za grde (a koristne) pripombe postrani).<br /><br /><br /><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://2.bp.blogspot.com/_M0o7culr2vo/RaEENDVeMfI/AAAAAAAAAEA/BImcZrGdPU4/s1600-h/Navodila+za+2.+%28analiti%C4%8Dno%29+branje+Pimlica,+7.1.2007.jpg"><img style="cursor: pointer;" src="http://2.bp.blogspot.com/_M0o7culr2vo/RaEENDVeMfI/AAAAAAAAAEA/BImcZrGdPU4/s320/Navodila+za+2.+%28analiti%C4%8Dno%29+branje+Pimlica,+7.1.2007.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5017296082147619314" border="0" /></a><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-7113445631727596388?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3271355186608330035.post-52763890611947166512007-01-07T14:19:00.000Z2007-01-07T14:27:51.703ZV šoli smo začeli obravnavati Pimlico. Datum je bil postavljen na 4.1.2007 in do takrat smo moral prebrati roman vsaj 1x. Sledilo je preverjanje, da je naša prof. dobila vpogled v naše dojemanje knjige.<br /><br />Za lasten, boljši vpogled v svoje nadaljnje razmišljanje in pisanje esejev, priporočam, da tudi sami odgovorite na spodnja vprašanja; morda vam bodo prišla prav v prihodnje (ali pa imate enostavno preveč časa).<br /><br /><br /><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="http://2.bp.blogspot.com/_M0o7culr2vo/RaECZDVeMeI/AAAAAAAAAD0/8PKOwgCV_XI/s1600-h/Preverjanje+1.+%28celostnega%29+branja+Deklevovega+romana+Pimlico,+4.1.2007.jpg"><img style="cursor: pointer;" src="http://2.bp.blogspot.com/_M0o7culr2vo/RaECZDVeMeI/AAAAAAAAAD0/8PKOwgCV_XI/s320/Preverjanje+1.+%28celostnega%29+branja+Deklevovega+romana+Pimlico,+4.1.2007.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5017294089282793954" border="0" /></a><br /><br /><br />P.S.: Ne se ozirat na 5. vprašanje (naša šola stoji v Rogaški). <span style="font-size:65%">Sam sem odgovoril, da je omenjena v brezveznem kontekstu in je tam samo zato, da vznemiri prebivalce Rogaške. :) </span><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/3271355186608330035-5276389061194716651?l=roman-pimlico.blogspot.com' alt='' /></div>silvestrehttp://www.blogger.com/profile/05157508568409662518noreply@blogger.com0